Eight Grade (2018)

Povezana slika

Eight Grade je eno od večjih filmskih presenečenj letos, ki je nenadoma uzrlo luč sveta in osvojilo srca mnogih gledalcev in kritikov. Povsem razumljivo, saj gre za izdelek, ki se enako uspešno znajde v vlogi intimne komične drame o težavah odraščanja kot tudi družbenega komentarja o psihičnem stanju postmilenijske generacije, katera se vse pogosteje (in agresivno) seli na internet in družabna omrežja, kjer si kroji alternativno resničnost, zaznamovano s selfieji in lovi na všečke. V ospredju zgodbe je vase zaprta in osamljena najstnica Kayla (Elsie Fisher), ki preživlja zadnji teden na osnovni šoli in se tako fizično in psihično pripravlja na nove korake v svojem življenju. Teden, ki se odvije pred očmi gledalcev, je temu primerno zaznamovan s kronično negotovostjo, nerodnim sklepanjem prijateljstev, ponižanji, strahovi pred zavrnitvijo ter vse prej kot preprostim spolnim dozorevanjem. Eight Grade je film, ki več kot uspešno lovi ravnotežje med realizmom in sentimentalnostjo; je ganljiv, vendar ne pocukran, je na trenutke boleče avtentičen in iskren, vendar hkrati zabaven in očarljiv, je preprost, vendar hkrati zelo kompleksen, saj ne ponuja enostavnih rešitev in ga bolj kot iskanje odgovorov zanima postavljanje ogledala generaciji, katere prihodnost je vedno bolj majava. Vse to pa film ne bi dosegel brez izredno prikupne glavne junakinje, ki je vrhunsko odigra Fisherjeva, magnetične glasbene podlage, toplega humorja in zbadljivih dialogov. Eight Grade je film z neizmerno voljo do življenja, pa četudi spregovori o tem, kako je to včasih težko.

Ocena 5

Advertisements

Dakhma: Hamkar Atonement

Švicarski black metal duet Dakhma obstaja med nami že lep čas, na svoj obstoj pa je prvič opozoril leta 2016 z mini ploščo, ki je med oboževalce alternativnih oblik metala požela same pohvale. Dve leti kasneje se dvojec vrača na sceno z ambicioznim albumom Hamkar Atonement, ki črpa inspiracijo iz starodavne iranske religije ter filozofije preroka Zaratusthre. V osnovi gre za konceptualno ploščo, ki se začne tam, kjer se večina zgodb o boju med dobrim in zlim konča; s popolnoma prevlado zlih duhov, ki demolirajo ostanke vsega dobrega in svet pahnejo v obdobje popolne pogube, katere edina rešitev je totalna destrukcija. Po domače povedano; Dakhma se igrata s starodavnimi verskimi izročili in pripovedujeta izredno depresivno zgodbo, kjer ni prostora za simbolične luči upanja in odrešitve. Temu primerno je tudi pričujoči album zbirka surovega black metala z elementi orientalskega folka, dopolnjeno z zloveščimi vokali in pogostimi menjavanji zvočnih “razpoloženj”; od divjega in nasilnega pa vse do umirjenega in mračnega. Plošča vsekakor ni za vsak okus, vendar pa duetu Dakhma ni moč očitati ustvarjalne moči, samozavesti in brezkompromisnega sledenja konceptu, ki zna biti enako fascinanten kot tudi zahteven.

Ocena 4

Maria Magdalena (2018)

Rezultat iskanja slik za maria magdalena 2018

Marija Magdalena je dolgo časa veljala za provokativno biblijsko figuro; četudi je bila sprva obravnavana kot ena od Jezusovih učenk, se je tekom stoletij izoblikovalo novo mnenje, da je šlo za prešuštnico in prostitutko, šele pred slabima dvema letoma pa si je znova prislužila naziv svetnice. Maria Magdalena je intimni filmski portret sprva neodločne in v življenju izgubljene ženske, ki se pridruži Jezusovim apostolom in jim pomaga širiti njegov nauk o božjem kraljestvu, posledično pa razvije tudi globok odnos s svojim učiteljem, katerega smrt je žal neizbežna. Moč filma se izraža preko čudovitih igralskih predstav Rooney Mare in Joaquina Phoneixa kot Marije in Jezusa, ki s svojo obrazno mimiko in brez odvečnih besed uspeta gledalca čustveno povezati z njuno zgodbo, četudi bi filmu lahko očitali, da je pri obravnavi mnogih zastavljenih tematik (kontrast med močjo vere in šibkostjo posameznika, Kristusovi dvomi o upravičenosti njegovega poslanstva) precej površinski in pusti mnogo delov zgodbe neizkoriščenih, prav tako pa filma na vsebinski ravni ne predstavi ničesar, kar ne bi videli v ostalih podobnih izdelkih. Navkljub napakam pa se Maria Magdalena lahko pohvali z odlično igro, vzdušnim ozračjem in nevsiljivo razlago Jezusovih naukov širšemu občinstvu.

Ocena -4

The King of Comedy (1982)

Povezana slika

The King of Comedy na prvi pogled deluje kot navdihujoč film o vzponu obetavnega stand up komika, ki navkljub talentu nima priložnosti, da bi tega lahko razkazal širni publiki, zato se zateče k ekstremnim potezam za svojih petnajst minut slave. Toda izkaže se, da Rupert Pupkin (Robert De Niro v najbolj neobičajno vlogi dotedaj) ni pretirano bister in talentiran komik. Še več; je duševno neuravnovešen, ujetnik lastnih fantazij o uspehu ter kronična zguba, ki je za lasten uspeh pripravljen žrtvovati vse, tudi življenja drugih ljudi in se zatekati h kriminalnim dejanjem, kot je ugrabitev znanega komika Jerryja Langforda (legendarni Jerry Lee Lewis, ki v resnici igra samega sebe) v namene izsiljevanja za nastop v njegovem megapopularnem pogovornem šovu. The King of Comedy je črna komedija absurda in groteskna satira o času poneumljanja medijskega sveta in glorifikacije bebavosti, katero pooseblja Pupkin s svojim katastrofalnimi šalami. Navkljub mnogim izvrstnim šalam, pikrim dialogom in odlični De Nirovi in Lewisovi igri je pričujoči film Martina Scorseseja v svojem bistvu svetlobna leta daleč od komedije, saj razgalja žalostno realnost, ki je v današnjem času ustvarjanja instant zvezdnikov brez talenta še toliko bolj izrazita. Klasika, ki vas bo nasmejala in hkrati opomnila, v kakšno brezno je padla naša družba.

Ocena 5