Marek Šindelka: Utrujenost materiala

Ob izbruhu begunske krize, ki je svoje vrelišče v Evropi doživela okoli leta 2015 in sprožila burne razprave na temo naraščujočega nacionalizma, toleriranja nestrpnosti in birokratske nesposobnosti obvladovanja krize, se je zanimanja za omenjeno problematiko krepko povečalo, še posebej na področju literature. Utrujenost materiala, roman češkega pisatelja Mareka Šindelke, predstavlja temeljno delo t.i. “begunske literature” in zgradi trden most med poetičnim jezikom in surovostjo pogosto naturalistično zastavljenega dogajanja. Zgodba romana je sicer dokaj preprosta; skozi posamezna poglavja spremljamo naporno pot dveh bratov, ki sta na begu iz države, katero je prizadela vojna in na poti v obljubljeno deželo na severu, kjer ju čaka boljše življenje. Vsaj tako onadva upata, upanje pa vedno umre zadnje. In tudi ko se po sili okoliščin ločita in sta prepuščena sama sebi v svetu, kjer sta za mnoge zgolj nepomembna cifra, je njuna želja po preživetju edino, kar ju žene naprej. Šindelkin roman bi lahko označili za roman ceste, kjer je moč čutiti surovost Cormaca McCarthyja in liričnost Andrzeja Stasiuka, kar pa ne pomeni, da je Utrujenost materiala zgolj praznoglava kopija romanesknega jezika omenjenih piscev. Ravno nasprotno; Šindelka ne vztraja pri golem realizmu, hkrati pa se ne zateka v pretirano poetičnost, temveč ohranja ravnovesje med obema, ne da bi ob tem ena ali druga plat postali nadležni. Hkrati še Šindelka distancira od politiziranja begunske problematike in se v celoti osredotoči na neolepšan, brutalen in pretresljiv prikaz preživetja dveh nesrečnikov, ki sta potisnjena na rob družbe, osramočena, osiromašena, psihično sesuta, fizično vse šibkejša in navkljub vsemu trmoglavo prepričana, da ju na koncu potovanja čaka nekaj, za kar se je splačalo trpeti. Svet romana je temu primerno pust, temačen, mestoma nasilen, hladen, zaznamovan z neprestanim sneženjem, policijskimi pregoni in gnetenjem v množici beguncev, ki se borijo za vsako drobtino vsakdanjega kruha. Utrujenost materiala žal predstavi eno od mnogih zgodb o beguncih, ki tavajo po svetu in so pri tem podvrženi nečloveškim naporom, zaradi svoje nevsiljivosti, čudovitega jezika, presunljive natančnosti in neprizanesljivega realizma pa bo bralca stresel do kosti. Utrujenost materiala je roman o beguncih, po katerem vam ne bo treba prebrati več nobenega romana o beguncih.

Rating: 10 out of 5.

Dosje Twin Peaks: Teresa Banks

Twin Peaks: Fire Walk with Me actress Pamela Gidley dies at 52

V prvi epizodi nadaljevanke Twin Peaks agent Cooper med obdukcijo trupla Laure Palmer pod enim od njenih nohtov odkrije vstavljen listek s črko R in šerifu Trumanu omeni, da je bil leto dni nazaj priča podobnemu primeru. Tedaj so na drugem koncu države, v zakotnem mestu Deer Meadow, odkrili truplo prav tako 17 – letne prostitutke in odvisnice od mamil Terese Mary Banks, katero naj bi umoril ravno Laurin morilec. Četudi ni nikoli docela pojasnjeno, se zdi, da je bila Banksova prva žrtev omenjenega morilca.

R.I.P. Pamela Gidley, Twin Peaks: Fire Walk With Me's Teresa Banks

Teresa Mary Banks se je rodila 11. julija 1970 staršema Tonyju in Ellen Banks, ki sta umrla v prometni nesreči, ko je bilo dekle staro komaj 12 let. Teresa je bila premeščena v državni vzgojni zavod, iz katerega pa je pri 15. letih pobegnila in postala brezdomka. O Teresinem življenju sicer ni veliko znanega; kot sedemnajstletnica je že globoko zabredla v prostitucijo in prodajala svoje telo preko pornografske revije Flesh World. Osebno je poznala tako Lauro, Ronette Pulaski kot tudi Laurinega očeta, Lelanda. Januarja 1988, mesec dni pred njeno smrtjo, je Teresa prispela v Deer Meadow, si uredila bivališče v prikoličarskem naselju Fat Trout Trailer Park in opravljala delo natakarice v restavraciji Hap’s Diner. Osebje restavracije z njenim delom ni bilo preveč zadovoljno; dekle je pogosto zamujalo v službo, nekega dne pa sploh ni mogla opravljati dela zaradi nenadne in nepojasnjene ohromitve rame.

Teresa Banks - Městečko Twin Peaks - POSTAVY.cz

V istem času je Teresa prejela telefonski klic Lelanda Palmerja, ki je opazil njen oglas v reviji in dvojica se prvič sreča v motelu Red City Diamond. Po končanem seksu Leland predlaga, da na naslednji zmenek pripelje svoji prijateljici. Eden od razlogov, da je Teresa tako močno privlačila Lelanda, je razkrit v filmu FWWM: Teresa ga namreč močno spominja na Lauro, kar še dodatno odkriva njegova incestoidna nagnjenja do lastne hčerke. Lelanda na naslednjem zmenku s Tereso doleti šok; Teresini prijateljici sta namreč Laura in Ronette, zato se Teresi na hitro opraviči in poskuša z njo pretrgati vse stike. To pa ne zaustavi Terese, ki posumi, da se za Lelandovim obnašanjem skriva nekaj več, zato pokliče svojega zvodnika Jacquesa Renaulta in ga povpraša po videzu Laurinega in Ronettinega očeta. Tedaj ugotovi, da je Leland oče Laure Palmer, zato ga namerava izsiljevati.

Preden ji to uspe, jo Leland 9. februarja 1988 umori v njeni prikolici z močnim udarcem cevi po glavi.

Love Letter to Teresa Banks' Captivating Eyes - Twin Peaks Blog

Teresa Banks je spregledano ime nadaljevanke Twin Peaks, pa četudi je še bolj tragična junakinja kot Laura Palmer. Ne glede na tragično življenje, je Laura na svoji strani imela prijatelje in med prebivalci mesta je bila izredno cenjena in priljubljena. Teresa te sreče ni imela. Njen umor med prebivalci mesta Deer Meadow ostane bolj ali manj neopažen. Tudi ko v mesto prispeta FBI agenta Chester Desmond in Sam Stanley, da bi raziskala njen umor, ju vse sledi pripeljejo v slepo ulico. Po nepojasnjenem izginotju agenta Desmonda primer Terese Banks konča v zaprašenih arhivih FBI vse do naslednjega leta, ko morilec znova udari v mestu Twin Peaks.   

Thunder Force (2021)

Thunder Force (2021) - IMDb

Rating: 2 out of 10.

Tisti, ki pozorneje spremljajo kariero komičarke in igralke Melisse McCarthy, lahko pridejo do zanimive ugotovitve, da so njeni najslabši filmi tisti, ki jih je posnela z možem Benom Falconejem. Superherojska parodija Thunder Force bi lahko prekinila ta nesrečni trend, saj se ponaša z zanimivo idejo; v času, ko smo priča bliskovitemu vzponov akcijskih pustolovščin s fanti in dekleti, oblečenimi v teatralne kostume in obdarjeni z nadnaravnimi močmi, so smešnice, ki se norčujejo iz klišejev žanra superherojskih filmov, še kako dobrodošle. Nekateri pravijo, da je ta podvig najbolje uspel uspešnici Deadpool, vendar je ta žal inteligenco in satirični naboj zamenjala za vulgarnost, ekscesno nasilje in rutinsko streljanje zastarelih popkulturnih referenc. Ali lahko Thunder Force uspe tam, kjer je Deadpoolu spodletelo? Žal ne; Falconejev film nima dovolj inteligence, da bi izkoristil ves ponujen potencial, hkrati pa osrednjima igralkama, sicer očarljivima McCarthyjevi in Octaviji Spencer, ne ponudi ničesar, kar bi jima pomagalo rešiti pričujoči film pred katastrofo. Akcijska komedija o nekdanjih sošolkah, katerima so po naključju podarjene nadnaravne moči, je popolna brca v temo in eden od resnih kandidatov za najslabši film leta 2021. Simpatični glavni igralki se sicer trudita, da bi iz generične zgodbe, polne klišejev in nesmislov, ustvarili prešerno vzdušje, vendar pa bi zato potrebovali nekaj, česar temu filmu kronično primanjkuje; humorja. Thunder Force ni samo predvidljiv in nevzdušen film, ampak hkrati poln nedomiselnih in lenih šal, ki večinoma ciljajo na popkulturne reference (te so tokrat še toliko bolj zastarele), povsem nevmesne surrealne vložke ter na pogosto norčevanje iz tega, da dve ženski z močnejšima postavama izvajata vratolomne akrobacije. Posledica tega je, da tudi McCarthyjeva in Spencerjeva sčasoma obupata nad greznico, v kateri sta se znašla in se niti ne trudita več postreči s prepričljivo igro. Thunder Force je kot nespametni šolski huligan, ki se skuša norčevati iz drugih ljudi, vendar pri tem nehote smeši zgolj sebe in lastno nesposobnost. Gledalci lahko le upamo, da sta Falcone in njegova žena vendarle ugotovila, da njuna sodelovanja ne obrodijo sadov in da bi lahko ustvarjala boljše filme vsak zase.