Truman Capote: Hladnokrvno

Verjetno bi težko našli literarno delo s tako razburljivim procesom nastajanja, kot je kultni roman Hladnokrvno ameriškega pisatelja in posebneža Trumana Capota. Avtor je delo pisal celih šest let ter vmes doživel nemalo število živčnih zlomov in osebnih stisk, ki so ga na koncu tako izmučile, da je po izidu pričujočega romana za nekaj let popolnoma izginil iz javnega življenja. Razlog za psihično izmučenost čepi v tem, da roman temelji na resničnih dogodkih in se tako uvršča med literarna dela z oznako “true crime”, za katera je bilo značilno, da temeljijo na podrobnem popisu ozadja resničnih zločinov. Hladnokrvno je nastal na podlagi kratkega časopisnega članka iz leta 1959, ki je opisoval grozljivo tragedijo v Kansasu; dva mladoletna prestopnika Nick Hickock in Perry Smith vdrla na posestvo družine Clutter in umorila štiri ljudi; moža, ženo in dva od njunih štirih otrok. Šest tednov po krvavem dogodku sta bila morilca pripeljala pred roko pravice in njuno sojenje je zaradi okrutnosti zločina odmevalo po vsej državi. Capota je primer družine Clutter tako prevzel, da se je več let pogovarjal z znanci in prijatelji družine, prav tako pa je opravljal intervjuje z obema obsojencema, še posebej navezan naj bi bil na Smitha in iz vsega povedanega ni tako čudno, da je avtorja pričujoče delo izčrpalo.

Roman se resda v večini opira na podrobnosti iz sodnega procesa proti obema morilcema, pa vendar to za Capota ni dovolj, saj velik del knjige nameni tudi psihološkemu portretu obeh prestopnikov z namenom, da bi preko opisa njune preteklosti in vsakdana izluščil motive za nastalo tragedijo. Na srečo se avtor pri tem ne ujame v past, da bi preveč sočustvoval z morilcema ali pa celo blažil težo njunih grehov, saj je Capote kot pripovedovalec ves čas uglajeno distanciran in zgolj kopiči na kup podatke. Skozi leta so se pojavila vprašanja o tem, kako verodostojni so podatki iz knjige in če si je Capote slučajno privošči preveč umetniške svobode, vendar naj o tem odločajo drugi. Hladnokrvno je literarna klasika in izredno napeto branje, pa četudi je vsem konec znan, toda iskanje motivov za takšen okruten zločin zna biti ravno tako razburljivo kot vprašanje o tem, kdo je morilec.

Svojevrstni labodji spev velikega literata.

Ocena 5

Komentiraj