Maščevanje piflarjev

Rezultat iskanja slik za star wars toxic fandom

Zadnje čase so vse pogostejše debate o zastrupljeni mentaliteti oboževalcev filmov Star Wars in supeherojskih pustolovščin. Rian Johnson, režiser SW filma The Last Jedi, je že od preimere naprej množično obrekovan in nadlegovan preko družabnih omrežij, z njim pa tudi vsi, ki so sodelovali pri filmu. Pogosto se slišijo izjave kot npr. “Ta film mi je uničil življenje!” in “Rian Johnson bi se moral sramovati, da je posnel takšno žalitev kot je TLJ.” Ja, reakcije na film TLJ so zelo burne in spominjajo na situacijo izpred dveh let, ko je Zack Snyder doživljal enako močan val neodobravanja s strani oboževalcev, ki so film Batman V Superman: Dawn Of Justice celo razglasili za filmski “genocid”. Zakaj so v svetu oboževalcev Vojne zvezd in superherojskih filmov prisotni tako burni odzivi?

Rezultat iskanja slik za marvel cosplay

Imam teorijo, ki pa je lahko napačna, tako da ni potrebno zganjati histerije; z dvigom popularnosti filmov o superherojih je izbruhnila določena skupnost ljudi, ki je bila dotedaj potisnjena v ozadje, preslišana in spregledana. Ta skupnost se imenuje; piflarji. Saj veste, o kom govorimo; o družbeno neprilagojenih osebkih, ki so večino mladosti preživeli v svoji sobi ob branju stripov in igranju računalniških igric, medtem ko sta jim stik z zunanjim svetom in socializiranje z ljudmi, zunaj piflarskega kroga, predstavljali hudo oviro. Piflarji so bili pogosto zasmehovani s strani vrstnikov, označeni za čudake, njihova obsedenost s stripi in igricami pa interpretirana kot kronična bolezen, vredna zdravljenja v psihiatrični bolnišnici.

Rezultat iskanja slik za GEEKS

Nenadoma pa se je vse to obrnilo na glavo; superherojski filmi so okoli leta 2008 začeli privabljati vse več množic in v neverjetno kratkem času so postali izredno popularni, s tem pa je tudi branje stripov postalo “družbeno sprejemljivo”. Prej omenjeni piflarji so bili kakopak srečni, da jim ni treba več skrivati svojega navdušenja nad stripi, s pojavi družabnih omrežij kot so You Tube, Facebook in Twitter pa so dobili še več zagona, da so svoj glas ponesli v širni svet. Pred desetimi leti je bilo YT kanalov na temo stripov oz. superherojev zelo malo, danes pa jih je na milijone. Piflarji so prevzeli internet, mnogi izmed njih so celo obogateli, njihove obsesije pa so postale obvezen del popkulture. Še več; piflarji so tako močno pridobili na samozavesti, da se dandanes spuščajo v mnoge politične in družbene debate, o katerih še nekaj let nazaj niso imeli niti najmanjšega pojma. Na tem mestu pa si postavite vprašanje; kako bo človek, ki je večino svojega življenja preživel zabuban v svetu superherojev, svetlobnih mečev in igranju fantazijskih iger, sploh imel občutek, kaj se dogaja v resničnem svetu in kako se soočiti s takšnimi kompleksnimi tematikami kot so recimo homofobija, rasizem in seksizem?

Rezultat iskanja slik za GEEKS

Težava je namreč v tem, da so piflarji navkljub dvigu popularnosti s seboj odnesli mnogo vedenjskih vzorcev iz mladosti, ki bi jih lahko označili za rahlo problematične. Če še enkrat poudarim; gre za posameznike, ki so še nekaj let nazaj težko navezali stik s ljudmi zunaj svojega kroga in se na žaljivke ali provokacije s strani vrstnikov niso znali odzvati drugače kot melodramatično in histerično. Takšno obnašanje je pri njih prisotno še danes, kar je najbolj izrazito na Twitterju; ta je poln zgodb o samooklicanih “ponosnih piflarjih”, ki so sprožili močno debato na temo politike, vendar pa so vsako mnenje, ki ni sovpadalo z njihovim, razglasili za “sovražni govor”, temu pa je tudi sledil “najboljši” obrambni mehanizem vsakega piflarja; blokada. Takšen odziv je pričakovan, saj gre za ljudi, ki se nikoli niso znali soočiti s težavami in na tem področju niso dosegli nobenega napredka.

Rezultat iskanja slik za comicbook nerdsTu pa pridemo do problema, ki smo ga načeli na začetku; da piflarji svoje težavno vedenje prinašajo tudi na področje, ki jim je domače, torej področje superherojskih filmov. Piflarji niso zgolj oboževalci, ampak fanatiki. Superherojski filmi so jim kot religija za dušo in zato ni presenetljivo, da jih večina opisuje film The Avengers kot orgazem. Zato tudi ni presenetljivo, da se enako burno, če ne celo močneje, odzovejo na  superherojske filme, ki jim niso všeč. To niso ljudje, ki bi pogledali zanič film, zamahnili z roko in se posvetili nečemu bolj koristnemu. To so ljudje, ki slab superherojski film razumejo kot osebno žalitev, kot da bi jih nekdo fizično in verbalno osramotil. Še danes se najde ogromno superherojskih fanatikov, ki zbadajo vudu lutke Zacka Snyderja in Riana Johnsona, ker jim njuni filmi nisi pogodu. Piflarji ne razumejo razlike med poklicnim in zasebnim življenjem; zanje je to, da filmar posname slab izdelek, dovolj močan argument, da ga začnejo nadlegovati, žaliti ali pa mu celo groziti s smrtjo.

Zdi se, da s pričujočim člankom malce posplošujem, vendar temu ni tako; tam zunaj je ogromno oboževalcev superherojskih filmov, stripov, fantazijskih knjig itd., ki se znajo obnašati ali pa so prikupno družbno neprilagojeni. Moj članek je večinoma ciljan na tiste piflarje, ki bi radi diktirali realnost, čeprav so strašansko neinformirani in navkljub visokemu IQ-ju zelo ozkogledi ter nezreli. Priznati pa je treba, da njihovo obnašanje vedno znova prinaša neskončen vir zabave…

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s