Leto 2016 v filmskem svetu sprva ni obetalo ničesar omembe vrednega, vendar pa smo na srečo v drugi polovici leta dobili kar nekaj izredno kvalitetnih naslovov, kar priča o tem, da dotična industrija še ni popolnoma izgubila svojega ustvarjalnega naboja. Za začetek se lotimo zmagovalca Oskarjev (vsaj po koncu “nesrečnega” zapleta z zamenjanimi ovojnicami), filma Moonlight režiserja in scenarista Barryja Jenkinsa. Četudi bi se lahko razpravljalo o tem, koliko je na zmago filma vplival pritisk filmskih zvezdnikov o tem, da so Oskarji preveč “beli”, je Moonlight vreden pohval. Gre za ganljivo filmsko pesnitev o odraščanju ter sprejemanju lastne identite v okolju, ki drugačnosti ni naklonjeno. Sama zgodba sama po sebi ni nova, je način, kako jo Jenkins prikaže, inovativen in za današnje čase prevlade bučnih ekplozivnih spektaklov drzen; s čudovitimi barvami, naturalistično igro, presunljivo fotografijo in spretno uporabo klasične glasbe. Nič manj slabši ni bila večina preostalih “oskarjevcev”; mojstrske drame Captain Fantastic, Manchester by the Sea in Fences, nov režijski poskus Denzela Washingtona ter navdihujoči biografiji Lion in Jackie.
Kar se blockbusterjev tiče, je najmočnejši vtis pustila sicer kritiško sesuta superherojska akcija Batman V Superman: Dawn of Justice, ki je z izrazito mračnim tonom, provokativnimi vprašanji o obstoju superherojev v sodobni družbi in vrhunskim Benom Affleckom v vlogi Batmana, uspela pokukati iz povprečja generičnih pustolovščin o nasmejanih tipih v kostumih in postreči z nekoliko drugačno izkušnjo. Med grozljivkami je absolutna zmagovalka postala gotska strašljivka The Witch, ki je že nekoliko podcenjenemu žanru uspela vrniti močno zgodbo, kompleksne like, pomembna morala in družbena vprašanja ter strašenje po principu manj je več. Poleg mračne povesti o čarovnicah in okultnem sta prepričljiv vtis pustili grozljivki The Neon Demon in Under the Shadow. Med boljšimi fimi leta 2016 bi še uvrstil dramo A Monster Calls, biografijo Christine, komediji Hail Caesar! in Paterson, psihološki triler Nocturnal Animals, neo noir western Hell or High Water, nemo animirano dramo The Red Turtle, mladinski road movie American Honey, animiranko Zootopia in versko dramo Silence, sicer življenjski projekt Martina Scorseseja. Slovenski film je prav tako postal bogat za več kvalitetnih izdelkov, med drugim prvo noir kriminalko Psi brezčasja in mladinski pustolovski triler Pojdi z mano.
A kaj bi bilo filmsko leto s cvetlicami, če ne bi bilo zraven tudi plevela, ob katerem nas je bolela glava? Robert De Niro je z neumno komedijo Dirty Grandpa uspel doseči novo dno svoje igralske kariere, bratovščina Wayans je s skropucalom 50 Shades of Black znova dokazala, da nima pojma o tem, kako ustvariti dobro parodijo, nedomiselna in že kar neokusna animirana komedija Sausage Party pa je še en dokaz, da bi za nekatere ideje bilo bolje, če ostanejo nerealizirane. John Hillcoat, ki je v preteklosti postregel z mojstrovinami kot so The Proposition in The Road, je razočaral z dolgočasnim kriminalnim trilerjem Triple 9 , še večji polom pa je doživela sicer na papirju domiselna zombijada Pride and Prejudice and Zombies, ki pa se je spremenila v komorni dolgčas, katerega ni uspel rešiti niti vedno odlični Sam Riley. Kar se grozljivk tiče, je največji glavobol povzročila sicer kritiško cenjena pustolovščina The Shallows , ki pa razen odlične glavne igralke ne postreže z ničemer drugim kot zbirko neumnosti.
Leto 2016 je bilo za filme presenetljivo spodobno. End of story.
RAZGLEDANO 