LP, Truplo

https://i1.wp.com/infomiks.si/wp-content/uploads/2018/06/truplo-884x442.jpg

Slovenski film je v zadnjih letih močno napredoval, zahvaljujoč predvsem temu, da so filme začeli snemati predstavniki mlajše generacije, ki ni zabetonirana v gole imitacije umetniških stilov svojih profesorjev na AGRFT in pogrevanja filozofskih razmišljanj, ki itak ne zanimajo nikogar drugega kot filmarja samega. Slovenski film ni postal samo gledljiv, ampak družbeno relavanten, saj se dotika mnogih aktualnih problematik in jih prikaže brez odvečne sentimentalnosti in naivnosti. Filmi kot so Izlet, Inferno, Rudar in najnovejši Posledice postreže z zgodbami, ki se odvijajo tu in zdaj ter razgaljajo težave, s katerimi se lahko identificirajo mnogi gledalci.

Rezultat iskanja slik za LP LENANekoliko drugačna zgodba se odvija pri domači neodvisni produkciji filmov ali nanizank. Pa pustimo ob strani skropucala tipa Pr’ Hostar, danes bi se osredotočal na dve avtorski seriji, ki sta ugledali luč sveta na kanalu Voyo; kriminalna črna komedija Truplo in komična romanca LP, Lena. Oba izdelka sem si z zanimanjem pogledal, vendar precej hitro tudi obupal, saj lahko moji možgani prenesejo zgolj določeno mero neumnosti, preden popolnoma ohromijo. Truplo je nadaljevanka, ki se močno trudi posnemati dialoge in ton filmov Quentina Tarantina, vendar problem je v tem, da ustvarjalci menijo, da je tisto, kar dela Tarantina kultnega, to, da liki v njegovih zgodbah neprestano preklinjajo in so ekstremno vulgarni. To kaže na najbolj osnovno nerazumevanje poante njegovih filmov, zato je tudi rezultat temu primeren. Pač, Truplo je serija, ki meni, da je vključevanje kletvic in vulgarnosti nekaj, kar te dela “edgy” oz. modernega.

Rezultat iskanja slik za LP LENA

Še slabši primer pa je LP, Lena, ob kateri še Truplo izgleda kot spodobna serija. LP, Lena namreč skuša kopirati duh nadaljevanke Seks v Mestu, kar pomeni; spremljamo zgode in nezgodbe ženske, ki skuša preko kurbanja najti popolnega moškega. Problem pa je znova pri scenariju, ki je resnično obupen. Slabo igro še nekako toleriram oz. niti ni tako moteča, ampak za nič ne svetu ne morem spregledati katastrofalno spisanih dialogov in luknjaste zgodbe. Serija se sicer zelo trudi, da bi izpadla moderno in “edgy”, kar pomeni, da bo vsaka druga beseda, ki zleti iz ust likov, bodisi pizda ali pa faking. K temu dodajmo še pogovore o popolnem fafanju in idealnih dolžinah penisov in na pladnju boste dobili izdelek, ki meni, da je v koraku s časom, četudi daje vtis nesamozavestnega mulca, ki se oblači po zadnji modi, da bi zbudil pozornost javnosti. Ali pa mulca, ki misli, da je ful kul, če omeni besedo penis ali fafanje. Od tod tudi izvira humor pričujočega izdelka; če rečeš kurac, si smešen. Zakaj? Ne vem, samo beseda kurac pač zveni smešno.

Rezultat iskanja slik za truplo voyoTežava pa je tudi v tem, da živimo v Sloveniji, kjer je kritiziranje vsakodnevna praksa (večkrat zgolj zato, da se kritizira), zato je toliko težje podati konstruktivno kritiko na nek izdelek, saj se nemudoma srečaš z očitki tipa “pa sam naredi boljše, če znaš” in “sama fovšija te je”. Jaz pravim: če ima človek na vesti konstruktivno kritiko, ima vso pravico, da jo tudi izrazi. Zakaj bi pa morali hvaliti nekaj zgolj zato, da bi se izognili občutkom, da znamo samo kritizirati? Iz kritik (konstruktivnih, kakopak) se lahko marsikaj naučimo, kar tudi filmarji sami najbolj vedo. In tudi moja malenkost se ne misli odpovedati kritiki, ker gre nekaterim v nos, da mi nekaj ni všeč. Če sam menim, da je nek izdelek zanič, bom to tudi jasno in glasno povedal. Moje kritike so in vedno bodo konstruktivne.

Povezana slika

In na živce mi gre tisto stalno izgovarjanje na to, da je bila zadeva posneta za malo ali nič denarja in da bi jo že zaradi truda vpletenih morali hvaliti. Zakaj že? Pomanjkanje financ je resda velikokrat opazno predvsem pri tehničnih zadevah in igralcih (za malo denarja si pač ne moreš privoščiti velikih igralskih imen), medtem ko slabih dialogov in luknjastega scenarija ne moreš opravičevati s tem, da med snemanjem nisi imel na voljo denarja. Dobri dialogi in zgodba stanejo popolnoma nič, samo talent moraš imeti zanj. Če pa ga nimaš, ti pa tudi milijonski proračuni ne bodo kaj prida pomagali. Talenta se ne da kupiti, čeprav večkrat dobimo občutek, da živimo v takšnem svetu.

Pozdravljam odločnost domačih ustvarjalcev, da snemajo zgodbe, ki so v koraku s časom in celo provokativne, vendar za uspeh bo potrebno še kaj več kot zgolj kot to. Za začetek bi že bilo dovolj, da bi med snemanjem pomislili na to, da bi si gledalci zaslužili kaj več kot zgolj straniščni humor, karikaturne like in osnovnošolske dialoge. Ampak, saj vem… sama fovšija me je. Da, vsako noč grem spat z obžalovanjem, da se nisem jaz spomnil takšnih mojstrovin kot je LP, Lena in Truplo. Ubogi jaz!

P.S.: ta blog ne pozna cenzure, zatorej si v komentarjih dajte duška.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s