Never Rarely Sometimes Always (2020)

File:Never Rarely Sometimes Always.jpg - Wikipedia

Rating: 9 out of 10.

Splav je verjetno ena najbolj občutljivih družbenih problematik, ki je in žal še dolgo časa bo razdelila javnost na ostre zagovornike in nasprotnike. Pri splavu ni relevantno zgolj etično vprašanje o tem, če bo noseča ženska “ubila” svoj zarodek, ampak se hkrati odpira še ena debata in sicer o dejanski moči svobodne izbire. Ali ima ženska pravico sama odločati o tem, če bo obdržala otroka ali ne? Je splav umor ali svobodna odločitev? Ima v teh primerih ženska edino veljavno besedo? Bi legalizacija splava prinesla samo pozitivne ali tudi negativne rezultate? To so številna vprašanja, ob katera trčimo pri debatah o splavu in žal ob vsem tem pogosto pozabljamo na najpomembnejšo dilemo; kako splav doživlja ženska, ki se zanj odloči in na kakšen način se v teh primerih izraža njena osebna stiska? In to pogosto spregledano plat omenjene problematike skuša prikazati drama Never Rarely Sometimes Always. Zgodba se vrti okoli 17 – letne Autumn, ki nepričakovano zanosi in se odloči narediti splav. Vendar pa v podeželskem okolju države Pennysylvania splav ni legalen, zato se s svojo najboljšo prijateljico odpravi na kliniko v New Yorku, kjer bi lahko na njej opravili zahtevni poseg. Film režiserke in scenaristke Elize Hittman dokazuje dvoje; da je prihodnost (predvsem neodvisnega) filma v ženskih rokah in da je moč posneti film o občutljivi problematiki, ki z gledalcem ne manipulira ali hrani s političnim parolami in mu namesto tega dopusti, da si sam izoblikuje stališče o prikazani situaciji. Hittmanova v filmu sicer izpostavi, da je splav stvar osebne odločitve posameznice (kar v osnovi povsem drži), vendar pa jo v prvi vrsti zanima, skozi kakšne burne čustvene procese se mora prebiti Autumn, poleg tega pa tudi opozori na izredno pomembno in žalostno dejstvo; da so ženske, ki želijo opraviti splav, pogosto v tej situaciji popolnoma same in dobesedno zapuščene. Zato je Never Rarely Sometimes Always v prvi vrsti melanholični “road-movie”, kjer se skozi razmišljanja o občutljivih problematikah izluščajo dileme osamljenosti, izdaje, izgube zaupanja in prebolevanja travmatičnih izkušenj. Film noče zgolj pridigati o tem, da ima ženska pravico do splava, ampak da se za njeno odločitvijo vedno skrivajo globji motivi, ob katerih bi javnost morala izražati več sočutja kot pa zgražanja. Never Rarely Sometimes Always je za današnje čase zelo pomemben film, saj je eden od tistih izdelkov, ki gledalca vzpodbuja k razmisleku, ne pa da mu v usta zgolj polaga svoja prepričanja. Odlične igralske predstave Sidney Flanigan in Talie Ryder, spretna kombinacija realizma in simbolizma, namenjenega izražanju osebnih doživljanj glavne junakinje, odlična glasba in življenjski dialogi poskrbijo, da je Never Rarely Sometimes Always film, ki ga zlepa ne boste pozabili. In skoraj nujno, da ga nikoli ne pozabimo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s