Antebellum (2020)

critica de cine: 'Antebellum': raza, clase y género

Rating: 4 out of 10.

Do filmov z močnimi ambicijami sem ponavadi bolj usmiljen in sem jim že zaradi truda – ne glede na končni rezultat – pripravljen pogledati skozi prste, vsaj na določenih točkah. Antebellum je takšne vrste film; režiserja in scenarista Gerard Bush in Christopher Renz skušata slediti zmagovalni formuli družbeno angažiranih strašljivk Jordana Peela (mimogrede; film je nastal v produkciji istih ljudi, ki so žegnali Peelove uspešnice), v družbi še vedno močno prisotne rasne segregacije. A imitirati takšneg mojstra groze, kot je Peele, je že vnaprej izgubljena bitka, Bush in Renz pa še zdaleč nista dovolj spretna, da bi se mu lahko približala. A kot že rečeno; Antebellum je film, ki poka od ambicij, vprašanje pa je le, koliko teh dejansko pade na plodna tla. Gledalci namreč sprva dobimo vtis, da se pred nami odvija preprosta zgodba o življenju (in predvsem trpljenju) sužnjev na plantaži na ameriškem jugu v času državljanske vojne, vendar se zgodba nekje na polovici nenadoma prestavi v sedanjost, kjer spremljamo uspešno temnopolto pisateljico in aktivistko Veronico Henley, ki je zaradi svojih ostrih stališč pogosta tarča rasistov, proti koncu filma pa se obe realnosti zlijeta v eno ter razgalita strašljivo dejstvo, da so najbolj temačna poglavja ameriške zgodovine obsojena na ponavljanje. Antebellum je film, ki mu na tehnični ravni ni moč veliko očitati; je dobro odigran in postreže z nemalo vizualno impresivnimi plani, kjer pridejo do izraza močni kontrasti med brutalnostjo dogajanja in čudovito neokrnjeno naravo ameriškega juga. Žal pa se film začne sesuvati vase v trenutku, ko postreže z vsebino, ki je – milo rečeno – orientacijsko povsem izgubljena in brez prave poante. Po domače povedano; Antebellum je film, ki želi veliko povedati, a ob koncu pove skoraj nič. Koncepti, s katerimi se zgodba igra, so sicer fascinantni (npr. rasistične skupnoste na ameriškem jugu ugrabljajo temnopolte ljudi in jih držijo kot talce na skrivnih plantažah), vendar tako slabo pojasnjeni in razviti, da znotraj zgodbe ne nosijo nobenega smisla. Povrhu tega si film, ki traja slabi dve uri, vzame več kot 75 minut, da začne razvijati vsaj za silo koherentno zgodbo (pred tem imamo gledalci občutek, kot da gledamo dva popolnoma različna filma), vendar njenega ozadja nikoli ne razišče in jo zaključi brez katarze (pa četudi se močno trudi) in zadovoljivih odgovorov. Nič bolje jo ne odnesejo liki, ki so površinski, stereotipni in sila dolgočasni, zato je tudi gledalcem prav malo mar za njihove usode. Nasploh se zdi, da Antebellum želi povedati nekaj udarnega in provokativnega, vendar se sčasoma izgubi in ostane podpovprečen žanrski dolgčas, ki bo hitro ušel iz vašega spomina.

Ocena 2

One thought on “Antebellum (2020)

  1. Pingback: Filmske cvetlice in pleveli 2020 | Deseta umetnost

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s