Nomadland (2020)

Nomadland Review: Frances McDormand and Chloé Zhao Are a Magical Combo |  IndieWire

Rating: 8.5 out of 10.

Nomadland je eden od tistih filmov, ki so ugledali luč sveta z relativno malo pompa (kar je sicer razumljivo, saj gre za “majhen” film) in nemudoma poželi naklonjene kritike po vsem svetu. Drama režiserke Chloe Zhao, ki je film tudi spisala, montirala in producirala, je najprej pobrala Zlatega leva na filmskem festivalu v Benetkah, nato pa je sledila še glavna nagrada občinstva na mendarodnem festivalu v Torontu, zdi pa se tudi, da se ji nasmihajo tako Zlati Globusi kot Oskarji. Uspeh filma je toliko bolj pomemben, saj Nomadland daje glas tistim, ki so v naši družbi še vedno pogosto preslišani in spregledani; posameznikom, ki jih je svetovna gospodarska kriza leta 2008 najbolj prizadela in prisilila v životarjenje. Mednje spada tudi Fern (kot vedno odlična Frances McDormand), ki je v obdobju krize izgubila vso premoženje in sedaj kot nomadka potuje po Ameriki v starem razmajanem kombiju ter opravlja slabo plačana težaška dela. Otožni film ceste v slogu dokumentarca sledi glavni junakinji, ki se prebija skozi mučen vsakdanjik ter beleži njene kratke trenutke zadovoljstva ter grenke prebliske soočanja s posledicami, ki jih prinaša življenje na cesti, hkrati pa na zelo subtilen način opozarja na ponižujoč položaj delavskega razreda v postkriznem času, ko je kapitalizem s svojimi ostrimi zobmi povsem razčetveril čast in ponos poštenih in delovnih ljudi. Nomadland je film, pri katerem je marsikaj za občudovati, še najbolj pa to, da Zhao življenje nomadov prikaže na iskren, žalosten in celo duhovit način, k avtentičnosti pa je nedvomno pripomoglo tudi dejstvo, da v nekaterih vlogah nastopajo resnični nomadi. Ravno zato je film poln življenjskih dialogov in odlične naravne igre, Zhao pa poskrbi tudi za nekaj poetičnosti z nenavadno privlačnimi panoramskimi posnetki sicer enolične puščavske pokrajine, ki s svojo postapokaliptično estetiko simbolično predstavlja porušeno stanje sveta po koncu krize, ko se je za mnoge pravi boj za preživetje šele dobro začel. Navkljub mnogim prednostim pa je Nomadland film, ki ne bo prepričal vsakogar; treba je razumeti, da pričujoči film nima razvite klasične pripovedne niti (če smo povsem iskreni, je zgodbe zgolj za vzorec), ampak je v prvi vrti mišljen kot počasna, intimna in tiha karakterna študija ter groba refleksija Amerike v prvih letih po gospodarskem kolapsu leta 2008. Nekatere bosta zmotila tudi počasen tempo ter pretirana dolžina (film traja slabi dve uri, vendar bi tudi po mojem mnenju lahko bil vsaj za četrt ure krajši), drugih večjih napak pa ni moč najti. Skratka; Nomadland je morebiti res film za izbrane okuse, vendar pa je hkrati preveč pomemben, da bi ga preslišali ali spregledali.

4 thoughts on “Nomadland (2020)

  1. Pingback: Filmske cvetlice in pleveli 2020 – RAZGLEDANO

  2. Pingback: Oskarji 2021: zmagovalci in vtisi – RAZGLEDANO

  3. Pingback: Podelitev oskarjev: Zmagovalci in vtisi | Deseta umetnost

  4. Pingback: Podelitev oskarjev 2021: Zmagovalci in vtisi | Deseta umetnost

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s