Surge (2020)

Surge (2020) | MUBI

Rating: 7 out of 10.

Dovolj je le nekaj uvodnih minut filma Surge, da gledalcu postane jasno, v kakšen svet je ujet njegov glavni (anti)junak Joseph, ki izgleda, kot da bi ga potegnili iz zgodb, obarvanim z duhom pesimizma Franza Kafke; osamljen, zadržan, neroden in impulziven. Delo varnostnika na letališču ga z dneva v dan bolj utruja, sodelavci so do njega bodisi nesramni ali pa ga sploh ne opazijo, doma ga ob živce spravlja sosed, ki neprestano popravlja svoj motor, preživljanje večerov ob televizijskih večerjah in praznoglavih šovih pa ga ironično polnijo s še več eksistencialne praznine kot sicer. Zato ni presenetljivo, da mu nekega dne poči film in skozi serijo absurdnih situacij na plano spusti svojo dolgo časa potlačeno plat osebnosti, ki sprva nanj deluje da je deležen prepotrene osebne svobode, vendar se kmalu izkaže, da v njemu počivajo tudi agresija in sociopatske tendence. Surge režiserja in soscenarista Aneila Karie deluje kot še v množici filmov, ki prikazujejo psihIčni kolaps družbenega izobčenca, kar ni daleč od resnice; film je hektičen, nevrotičen in srhljivo realističen potret človeka, ki sprošča male epizode uličnega anarhizma, da bi s tem našel pot iz dolgočasnega in ubijajočega vsakdanjika, v katerega je ujet. Da je Josephov izlet v brezno norosti toliko bolj fascinanten, se je treba zahvaliti fenomenalni igri Bena Whishawa, ki postreže z eno od svojih fizično najzahtevnejših in hkrati najbolj prepričljiv predstav v karieri, k boljšemu vzdušju pa pripomore tudi nevrotična tresoča kamera, ki razbija mejo med fikcijo in resničnostjo ter na več mestih celo daje občutek, da smo priča gverilskemu dokumentarcu. Karie izvrstno prikaže norosti in negotovosti eksistence modernega človeka, ki je ujetnik želje po preživetju, vendar pa ob tem pozabi živeti. Če bi filmu lahko kaj očitali, je to, da glavnega junaka obravnava nekoliko površinsko in se nikoli docela ne spusti v razlaganje oz. namigovanje o tem, kaj ga je pripeljalo do te točke v življenju. Ravno zaradi tega gledalec ni dovolj močno vpet v zgodbo glavnega junaka, saj o njem ve zelo malo, zato mu na srečo ostane zgolj sledenje Whishawovi energični predstavi. Surge ni popoln film in je na trenutke nedorečen, vendar pa ostaja zvest brezkompromisno realističnemu portretu notranjega sveta psihotika.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s