The Fountain (2006)

Rating: 8 out of 10.

Darren Aranofsky je filmar, ki je že od svojega celovečernega prvenca, morečega trilerja Pi, očaran s prepletanjem magičnega realizma ter biblijskih motivov v zgodbe, ki se na osnovni ravni dotikajo mnogih eksistencialnih dilem. Po zmagoslavju s presenetljivo grobo realistično odvisniško dramo Requiem for a Dream je Aranofsky svoj naslednji veliki podvig pripravljal več kot pet let; abstraktna različica magičnega realizma in filozofske drame The Fountain je ob izidu kritike močno razdvojila, medtem ko so jo gledalci spregledali (16 milijonov zaslužka je bil daleč od tega, da bi pokril 35 – milijonski proračun filma). Takšen odziv sicer ni presenetljiv, saj je The Fountain njegov najbolj kompleksen in enigmatičen film, katerega močna biblijska simbolika ter nekonvencionalna pripovedna nit predstavljata precejšen zalogaj tudi za najbolj zahtevne gledalce. Film je sestavljen iz treh ločenih zgodb, katere povezujeta Hugh Jackman in Rachel Weisz v svojih najbolj zahtevnih in hkrati najboljših igralskih predstavah doslej; oba namreč igrata tri različne like iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, vsi trije pa se soočajo z tematiko izgube bližnjega ter iskanjem poti, ki bi človeka ločila od neizogibne smrti oz. koncepta minevanja nasploh. Gledalec tako sledi španskem konkvistadorju, ki na ukaz svoje kraljice ozemlju srednjeameriškega plemena Majev išče piramido, v kateri se naj bi nahajal vodnjak mladosti, nakar se film predstavi v sedanjost z zgodbo o kirurgu Tomu, ki poskuša z eksperimentalnim zdravilom preprečiti smrt svoje hudo bolne žene, tretja zgodba pa je postavljena v abstraktno prihodnost, kjer astronavt potuje skozi vesolje in beži pred glasom svoje pokojne žene. The Fountain je Aranofskyju primerno film, napolnjen s čudovitimi podobami, bogato metaforiko ter čustveno zgodbo, ki navkljub prisotnosti abstrakcije nagovari gledalca s humanističnim sporočilom o tem, kako je smrt naraven proces in da smo ljudje prisiljeni v soočenje z njenim prihodom. Tkivo filma predstavljata fenomenalna Jackman in Weiszova ter briljantno zasnovana glasba, ki zaigra na gledalčeve emocije, pa četudi ta dostikrat ne bo vedel, kaj točno spremlja. Na nek način bi lahko rekli, da je The Fountain film, ki ga je moč občudovati, pa četudi ga ne razumeš najbolje, a ravno njegova enigmatična narava ter nadnaravno lepe podobe poskrbijo, da film preseže lastne okvirje in postane ne zgolj paša za oči in možgane, ampak meditativna izkušnja.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s