Doctor Strange in the Multiverse of Madness (2002)

Rating: 5 out of 10.

Doctor Strange in the Multiverse of Madness predstavlja tako nadaljevanje Marvelove superherojske uspešnice Doctor Strange iz leta 2016 ter prvi film legendarnega kralja “krvave zabave” Sama Raimija po skoraj desetletju odsotnosti. Glede na to, da Marvelovo superherojsko vesolje (MCU) pogosto trpi za generičnostjo in neizrazitostjo materiala, se zdi vključitev Raimija v omenjeno franšizo dobrodošla sprememba, ki prinaša svežino, drznost in inovativnost znotraj žanra superherojskih filmov. Navkljub visokim pričakovanjem pa se je tudi tokrat ponovila zgodba z Marvelovim ambicioznim epom The Eternals, saj smo gledalci znova priča spopadu dveh vizij, ki se ne uspeta združiti v zadovoljivo celoto; na eni strani je Raimi s svojim izrazitim avtorskim pečatom, kjer se prepletajo magičnost, groza in humor, na drugi strani pa korporacijsko diriganje Marvelovega studia oz. imperija Disney, ki delanje filmov dojemata kot tovarniško proizvodnjo izdelka, ki bo prinašal denar, ne pa nujno kvalitete. To ne pomeni, da je Doctor Strange in the Multiverse of Madness popolna izguba časa ali pa slab film; ko studio dejansko dopusti Raimiju, da se spusti z vajeti, ta uspe ustvariti nekaj vznemirljivih in odštekanih akcijskih sekvenc ter za žanr superherojskega filma presenetljivo nasilnih in temačnih prizorov, ki so bližje fantazijski grozljivki kot pa generičnemu akcijskemu spektaklu, med igralci pa najboljši vtis pusti izvrstna Elizabeth Olsen v vlogi enako tragične kot tudi maščevalne čarovnice Wande. Tudi sam koncept filma je zanimiv, saj se naslovni junak odpravi na potovanje skozi t.i. multivesolje, kjer je domišljija praktično neomejena, vendar pa film ponujenega potenciala sploh ne izkoristi. Krivdo za to neizrazisto in bledost ni treba docela pripisati Raimiju, ampak prej studiu Marvel, ki multivesolje dojema kot poligon za dostavljanje “velikonočnih jajčkov”, ob katerih bodo hiperventilirali zgolj najbolj goreči oboževalci franšize, medtem ko na potek osrednje zgodbe nimajo prav nobenega vpliva. Posledica tega je, da je vsebina omejena na dolgočasno razlaganje in obvezno sledenje zakonitostim t.i. kulture “prebujanja”, gledalec pa bo našel malo stvari, ob katerih bi mu lahko bilo za dogajanje mar. Norost, obljubljena v naslovu filma Doctor Strange in the Multiverse of Madness, je tako le rekdo videna, namesto tega pa smo deležni še enega pozabljivega superherojskega spektakla, ki jih Marvel proizvaja (ne ustvarja, ampak dobesedno proizvaja) že več kot desetletje.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s