The Final Cut (2022)

Rating: 6 out of 10.

Leta 2017 je japonska zombi grozljivka One Cut for the Dead uspela navkljub praktično neznani zasedbi in izredno nizkem proračunu postati ne zgolj domača, ampak tudi globalna uspešnica. In to celo do te mere, da si je letos prislužila francosko predelavo, nad katero je bedel Michel Hazanavicus, ki je širši javnosti najbolj poznan kot režiser z Oskarjem nagrajene neme komedije The Artist. Spomnimo; izvirnik pripoveduje zgodbo o skupini filmarjev, ki želi posneti zombi grozljivko, predvajano v realnem času, v enem samem neprekinjenem posnetku in preko interneta. The Final Cut, kot je naslov francoski predelavi, se drži okvirne zgodbe in ostaja zvest mešanico odštekanosti, vulgarnosti ter anarhističnega miksa krvi, kričanja in meta-satiričnega komentarja, ki bi ga na najbolj preprost način opisali kot “zombi film znotraj zombi filma”. Ta prebrisan kot tudi tvegan pristop pri gledalcih sproža mešane občutke; prve pol ure filma, kjer v osnovi spremljamo končni izdelek (tokrat francoske) ekipe, so namerno nasičene z nesmiselnimi in slabo spisanimi dialogi, praznimi karikatkurnimi liki ter najbolj ceneno in odurno eksplotacijo, kar zbuja občutek, kot da Hazanavicus gledalca namerno provocira s bebavostjo in cenenostjo. Pa vendar se film dobro začne šele po izteku prve tretjine in postane bolj konvencionalna komedija o tem, kako se je ekipa zbrala in poskušala posneti film karseda “hitro, poceni in solidno” (kar je moto ekscentričnega režiserja), Hazanivicus pa poskrbi za prebrisan preobrat, ko Japonsko zahteva, da je film karseda zvest izvirniku in to celo do te mere, da morajo francoski igralci obdržati imena japonskih. Na tak način se Hazanavicu duhovito obregne od medkulturne razlike, hkrati pa skuša analizirati večno dilemo če so zombiji zgolj pošati iz B-filmov ali simbol potrošniške družbe. Šele v zadnji tretjini pa film gledalca bombardira z različnimi gagi in fizično komedijo, ki je – navkljub občasni vulgarnosti in kakšnemu ponesrečenemu štosu – za počit smešna in skoraj vedno zadane v polno. The Final Cut ni noben vsebinski presežek, zato se lahko upravičeno vprašamo, če je vreden projekcije na Cannesu, vendar pa je izredno duhovit, mestoma prebrisan in odštekano očarljiv poklon filmski popkulturi zombijev in nenazadnje nas samih.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s