Filmske cvetlice in pleveli 2018

Povezana slika

Leto 2018 je skoraj pri koncu (mnogo prehitro, če mene vprašate) in kot je že v navadi, bo moja malenkost odpotovala v bližnjo preteklost in preverila, kateri filmi so nas s svojo prisotnostjo blagoslovili ali pa močno spravili ob živce. In ker je treba vsako stvar začeti s pozitivno noto, si bom naprej ogledali filmske presežke leta 2018. Eden od vidnejših je atmosferična družinska grozljivka Hereditary, ki so jo mnogi upravičeno razglasili za najbolj strašljiv film leta. Neprijetna atmosfera, odsotnost nenadnih skokov kamero in bučne orkestralne glasbe, kompleksna zgodb, izvirni simbolizem, odličen soundtrack in presunljiva predstava Toni Collette v vlogi psihično izčrpane matere naredijo iz pričujočega filma čisti užitek, ki preseže žanrske okvirje in ustvari nekaj, kar si bodo z veseljem pogledali tudi najbolj zahtevni gurmani sedme umetnosti. Popolno nasprotje omenjene grozljivke pa je komična drama Eight Grade, ki je postala velika festivalska uspešnica ter eden najboljših mladinskih filmov zadnjih let. Očarljiva, bridka, zabavna in z vrhunsko igro Elsie Fisher podprta komična drama o tednu dni v življenju osamljene osnovnošolke, zadane gledalca naravnost v srce in ga ne pusti ravnodušnega.

Rezultat iskanja slik za FIRST REFORMEDLeto 2018 je bilo z vidika blockbusterjev precej klavrno, saj so vsi po vrsti razočarali ali pa pusti precej mlačen vtis, so pa zato ugled reševali “manjši” filmi, ki se morebiti niso uspeli pohvaliti z velikanskim finančnim izplenom, so pa zato toliko bolj kvalitetni. Letos so nas osvojili provokativni in odlično odigrani filmi kot so drama o verskem ekstremizmu First Reformed, romantična drama o destruktivni ljubezni na začetku 50. let Phantom Thread, biografska komedija I, Tonya, črna komedija Tully, pretresljive družinske drame The Tale, Nancy, Sadie in Leave No Trace, srhljiv dokumentarni prikaz največjega pokola v zgodovini Norveške U-July 22, poljska zgodovinska romanca Cold War in grenko sladka pripoved o najstnici v krščanskem kampu za “zdravljenje” homoseksualnih nagnjenj A Miseducation of Cameron Post. Nič slabše se ni odvijalo žanru grozljivk, kjer so poleg že omenjene Hereditary močan vtis pustile mladinska strašljivka Pyewacket, psihadelični triler Mandy, ZF bizarščina The Endless, Lovecraftovsko zasnovana grozljivka The Apostle, medmrežna trilerja CAM in Searching in verjetno najbolj čudaški film letošnjega leta, body horror drama Possum.

Da ne bi zapravljali preveč časa, bom za konec tega dela pregleda omenil še preostale filme, ki si zaslužijo titulo najboljših produktov sedme umetnosti letos; dramski triler Bomb City, psihološka kriminalka You Were Never Really Here, kriminalni črni komediji Brothers’ Nest in Small Town Crime, ZF pustolovščina Annihilation, zgodovinska satira The Death of Stalin, westerna The Ballad of Buster Scruggs in Sweet Country in slovenska drama o odraščanju v prevzgojnem domu Posledice.

Rezultat iskanja slik za JURASSIC WORLD FALLEN KINGDOM WALLPAPER

Sedaj pa se pripravite, ker bo začelo zaudarjati; pred nami so največje filmske smeti letos in tudi teh ni bilo malo. Bili smo priča sila dolgočasnemu zadnjemu poglavju v “erotični trilogiji”, ki to ni, (Fifty Shades Freed), nesmiselnim in kreativno utrujenim tekom pred dinozavri (Jurassic World: Fallen Kingdom), vesoljskimi in futurističnimi zmešnjavami (The Cloverfield Paradox, Mute), patetičnimi politično korektnimi zateženkami (A Wrinkle in Time, A Hate U Give), obupno klišejskimi grozljivkami (Truth or Dare, The Meg, Revenge), amaterskimi izdelki priznanih režiserjev (Eastwoodov The 15:17 to Paris in Francov Future World) ter filmi brez pravega razloga za obstoj (Robin Hood, Sherlock Gnomes, Show Dogs, Escape Plan 2: Hades). Med filmi, ki so ogromno obetali in toliko bolj razočaral, pa lahko uvrstim klavrno obuditev franšize The Predator ter igrano lutkovno kriminalno komedijo The Happytime Murders.

Leto 2018 je bilo na področju filma precej vzpodbudno, saj je moja malenkost naletela na mnogo več kvalitetnih izdelkov kot pa smeti. In še ena lekcija za naprej; včasih morate raziskovati, da se dokopate do pravih draguljev. Želim vam še naprej veliko dobrih filmov v letu 2019!

Advertisements

Mowgli: Legend of the Jungle (2018)

Rezultat iskanja slik za mowgli. legend of the jungle 2018

Četudi smo igrano različico animirane klasike Jungle Book, delno posnete po istoimenski knjigi Rudyarda Kiplinga, videli pred dobrima dvema letoma, je svojo vizijo zgodbe o Mowgliju, volčjemu otroku iz džungle, ki se postavi po robu krvoločnemu tigru Sheru Khanu, tokrat predstavil Andy Serkis s filmom Mowgli: Legend of the Jungle. Velja opozoriti, da Serkis ne želi slediti duhu vsem poznane animiranke, ampak ostaja zvest Kiplingovi literarni predlogi, ki jo zaznamujeta bistveno mračnejši ton, surovo nasilje in kompleksen prikaz resnih družbenih tem kot so posledice kolonializma, nasilni zakoni narave, ki zahtevajo ogromno žrtvovanja, sledenje nagonom preživetja, iskanje lastne identitete in krutost vsakdanjika v džungli, kjer predstavljaš tako lovca kot tudi plen. Mowgli je iz tega vidika uspešna adaptacija, ki naslovnega junaka predstavi v najbolj človeški obliki doslej; kot posameznika, razklanega med vodenjem volčjega tropa in življenjem v civilizaciji, ki pa prav tako s seboj prinaša mnoge mračne skrivnosti. Ta pristop bo nekatere gledalce – še posebej tiste, ki so navezani na Disneyjevo risanko – odbijal, saj film ni primeren za mlajše občinstvo; vsi liki so karakterno realistični in psihološko kompleksni, delitev na heroje in zlobneže je neobstoječa, dogodki pa ne vodijo do nujno srečnega konca. Film odlikuje tudi odlična igralska zasedba in vrhunske glasovne predstave, izpiljena vizualna podoba in vznemirljiva akcija, pa četudi je lik Sher Khana nekoliko neizkoriščen in zaključni spopad med njim in Mogwlijem precej antiklimatski. Mowgli: Legend of the Jungle je najbolj realističen portret Kiplinovgove klasike doslej, kar bo nekatere navdušilo, druge pa tudi ne.

Ocena 4

Take Shelter (2011)

Rezultat iskanja slik za take shelter 2011 michael shannon

Michael Shannon je eden od tistih filmskih igralcev, ki vedno postrežejo z odličnimi predstavami, a hkrati niso nikoli deležni zaslužene pozornosti. Na srečo je režiser in scenarist Jeff Nichols opazil njegov talent in mu dal glavno vlogo v psihološkem trilerju Take Shelter, ki je brez kančka dvoma eden najboljših filmov leta 2011. Zgodba se vrti okoli gradbenika Curtisa, ki ga vse pogosteje preganjajo hude nočne more in grozljive vizije konca sveta, dopolnjenega z obilnim dežjem, ki zaudarja po motornem olju ter jatami skrivnostnih črnih ptic. Film se osredotoča na Curtisovo notranjo razklanost, saj ni povsem prepričan, če so on in njegova družina v realni nevarnosti ali pa gre zgolj za prve simptome paranoidne shizofrenije, za katero je zbolela tudi njegova mater. Take Shelter bi težko označili za apokaliptično grozljivko, saj svojo pozornost večinoma namenja prikazu odnosa glavnega junaka s svojo razumevajočo ženo (prav tako odlična Jessica Chastain v svoji najboljši vlogi doslej) in gluhonemo hčerko, ki sta večkrat prisiljeni zgolj pasivno spremljati Curtisov padec v blaznost. Iz tega vidika bi rekli, da je pričujoči film izvrstna kombinacija družinske drame in psihološke srhljivke, ki se sicer kompleksne tematike psihičnih bolezni in njihovih posledic na človeka loteva z dobršno mero odgovornosti in brezkompromisnega umetniškega pristopa. Srčika celotne zgodbe pa je družina oz. njene tople in močne vezi, ki lahko premagajo še tako močno oviro in posameznika pripeljejo do odrešitve. Take Shelter je mojstrovina, kjer Shannon postreže z sapo jemajočo igralsko predstavo in dokaže, da je mojster svojega posla. Ko bi mu le več režiserjev dalo takšno priložnost…

Ocena 5

Chuck Palahniuk: Klub golih pesti

Rezultat iskanja slik za chuck palahniuk golih pesti“Prvo pravilo Kluba golih pesti je, da ne govorimo o Klubu golih pesti. Drugo pravilo Kluba golih pesti je, da ne govorimo o Klubu golih pesti.” S tem zloveščim sloganom bi lahko zajeli vzdušje knjižnega prvenca ameriškega pisca Chucka Palahniuka, ki je zaradi svojevrstnega stila in udarnega sporočila o razsežnostih časa, ki šele prihaja, nemudoma dvignil pozornost javnosti in bil deležen kultne filmske adaptacije s strani Davida Fincherja. Za začetek samo nasvet; priporočam vam, da se najprej lotite filma, da se okvirno seznanite z zgodbo, šele na to pa preberite roman, saj njegova specifična narava pri “prvih bralcih” lahko povzroči nemalo zmedenosti. Roman je prvoosebna pripoved neimenovanega glavnega junaka, ki ne bi mogel bolj očitno izražati stiske modernega človeka; je osamljen, čustveno otopel, opravlja delo, ki ga sovraži in trpi za pomanjkanjem spanca. V prostem času obiskuje skupinske terapije za bolnike, ki prebolevajo raka in se pretvarja, da je bolnik, med poslovnim potovanjem pa trči ob skrivnostnega Tylerja Durdena, s katerim ustanovita klub, kjer se moški pretepajo do krvi, ta pa kmalu preraste v teroristično organizacijo, ki želi povzroči kolaps moderne ekonomije.

Klub golih pesti je po svoje preroški roman, ki je dolgo pred popularnostjo interneta napovedal čase, ko bo posameznik ustvarjal popolne “jaze”, da bi s tem ubežal jezi in razočaranju nad lastno bedno eksistenco. Palahniuk se samozavestno spusti v jedro modernega sveta, kjer moške od otroštva vzgajajo ženske, zato pa se v dobi odraslosti spustijo v hobije, kot je pretepanje, da bi doživeli katarzo, ki posledično vodi tako do fizične kot psihične masturbacije. Vsaka podrobnost romana služi izpostavljanju močnega sporočila o stanju družbe, ki se iz gole naveličanosti spogleduje z nasiljem in drugimi oblikami ekstremizma, kar posledično vodi do globalne katastrofe, s katero se ni rešilo praktično ničesar. Spretna uporaba pogovornega jezika, tekoče dogajanje, izvrstna kombinacija črnega humorja, bridke satire, filozofskega eseja in psihološkega realizma v stilu Dostojevskega naredijo iz romana Klub golih pesti nekaj, kar bi moral vsakdo izmed nas vsaj enkrat v življenju vzeti v roke in se pošteno zamisliti nad svetom, v katerega je pahnjen. Četudi se o Klubu golih pesti ne sme govoriti, je več kot priporočljivo, da se o tej knjigi govori na vsakem koraku.

Ocena 5