Leave No Trace (2018)

Povezana slika

Debra Granik, kateri je uspel veliki preboj s surovo dramo Winter’s Bone, se je letos znova vrnila v velikem slogu s filmom Leave No Trace, ki nas znova opomni, da je ena od poglavitnih nalog sedme umetnosti razgaljanje spregledanih življenjskih zgodb ljudi iz dna družbe, ki se na tak ali drugačen način spopadajo z ovirami vsakdanjika. Film se vrti okoli močnega in hkrati problematičnega odnosa med očetom in hčerko, med nekdanjim vojakom, ki boleha za posttravmatsko motnjo in bistro, a občutljivo najstnico. Dvojica živi skupaj v gozdu, povsem izolirana od preostalega sveta kot nomada, vendar ko ju odkrijejo socialna služba in policija, sta se oba prisiljena soočiti z novim načinom življenja, a na koncu znova izbereta beg. Leave no Trace je kombinacija družinske drame in filma ceste, kjer spremljamo potovanje brez jasnega cilja, kar posledično privede do konfliktov in rahlanja nekdaj močnih vezi med očetom in hčerko. Granikova v umazano realnost vedno znova vnaša prvine poetičnosti in postreže s preprosto, toda čudovitimo vizualno simboliko ter hkrati uspe na enako krut kot na ganljiv način prikazati kompleksne odnose med ljudmi in naravo, ki ponuja odrešitev kot tudi beg pred odgovornostjo in sprejemanjem ključnih življenjskih odločitev. Odlična glavna igralca, potrpežljiv, toda ob koncu hvaležen tempo ter avtentičen prikaz življenja na robu naredijo iz filma Leave No Trace eno od večjih poslastic sedme umetnosti letos.

Ocena 5

Advertisements

Nancy (2018)

1

Življenje zna biti res čudno. Včasih več mesecev težko pričakuješ nek film, ki te na koncu močno razočara, zgodi pa se tudi to, da povsem po naključju naletiš na film, za katerega še nikoli prej nisi slišal in si ga ogledaš bolj iz radovednosti kot želje. Letos se mi je to že zgodilo z grozljivko Pyewacket, popolnoma enako izkušnjo pa sem imel tudi tokrat s tiho čustveno dramo Nancy. Film pripoveduje zgodbo o mladi Nancy, ki nekega večer posumi, da je bila še kot otrok ugrabljena, zato naveže stik s svojimi domnevnimi starši in v zgolj nekaj dneh postane članica nove družine, četudi nihče ne ve, če je Nancy res njuna biološka hčerka. Nancy je film, ki v svojo bridko realistično zgodbo vnese mnogo čustev in topline, da se nam prav vsak lik prikrade k srcu in navkjub temačnemu ozračju prebudijo občutke upanja in pristne starševske ljubezni. Slednja tudi predstavlja osrednji motiv zgodbe in film na tem področju mojstrsko izpelje tvegan podvig prikaza ljubezni v vlogi odrešitve kot tudi pogube. Odlične igralske predstave (še posebej Andrea Riseborough v vlogi naslovne junakinje), tenkočutna glasba, preprosta in čudovita fotografija ter močna zgodba, ki brez odvečnega sentimentalizma prebudi gledalčeva čustva, naredijo iz filma Nancy eno najbolj ganljivih dram v zadnjih letih.

Ocena 5

Porcupine Lake (2017)

Povezana slika

Romantična drama Porcupline Lake, ki spregovori o rojstvu prijateljstva med dvema najstnicama v roku enega vročega poletja, spada v kategorijo t.i. “luštkanih” filmov. Gre za nepretenciozne in sproščene filme, ki ne nameravajo gledalcu spremeniti pogled na svet in ga vzpodbuditi k globokemu razmisleku o kompleksnih družbenih tematikah, ampak zgolj predstaviti preprosto zgodbo o prijateljstvu v času odraščanja. Režiserka in scenaristka Ingrid Veninger se na liričen način približa glavnima junakinjama Bea in Kate in njunim hrepenenjem, nagajivostim in strahovom, ki spremljajo vsako najstnico, še posebej, če se ta komaj začenja spoznavati s spolnostjo, prvo menstruacijo itd. Kljub poetičnemu vzdušju pa film nikoli ne zbeži (preveč) v oblake in načenja mnoge aktualne teme kot so ločitve staršev, depresija in revščina med mladimi ter spoznavanje dejstva, da je svet lahko enako krut kot tudi čudovit. Rezultat tega je gledljiv, očarljiv, čustven in mestom zabaven film, ki pa bi si zaslužil nekoliko več globine, saj se mnogih zanimivih tematik dotakne zgolj mimogrede in ob koncu daje vtis nedokončanosti in neizrečenosti.  Porcupine Tree je kljub napakam dovolj privlačen in lep, da mu odpustimo tudi kakšen spodrsljaj.

Ocena -4

The Inevitable Defeat of Mister and Pete (2013)

Rezultat iskanja slik za inevitable defeat of mister and pete

Revščina je že sama po sebi zelo težka stvar, še toliko težja pa je, če so vanjo pahnjeni otroci in s tem oropani radoživih trenutkov brezskrbnega odraščanja, ki jih vsaj za nekaj časa ne obremenjujejo s krutostjo vsakdanjika. S slednjim se žal spopadeta glavna junaka realistične drame The Inevitable Defeat of Mister and Pete, ki sta sredi vročega poletja prepuščena sama sebi, potem ko njuni narkomanski materi izgineta v neznano. Otroka Mister in Pete sta tako obsojena na preživetje sredi grozljive revščine, kjer pa kljub temu najdeta nekaj žarkov upanja, med drugim tudi v pripravah na filmsko avdicijo, ki bi jima lahko predstavljala odskočno desko v težkem vsakdanjiku. The Inevitable Defeat of Mister and Pete je za gledalca neprijeten film, saj koncept odraščanja prikaže skozi neusmiljen boj za preživetje sredi betonske džungle, kjer veljajo neusmiljena ulična pravila. Film bi lahko v vsakem trenutku postal preveč sentimentalen in manipulativen, vendar do tega na srečo nikoli ne pride; skozi izvrstne igralske predstave Skylana Brooksa in Ethana Dizona smo priča pretresljivemu portretu življenja ljudi, ki so v času turbokapitalizma in čustvene izpraznjenosti potegnili najkrajšo. Kljub težki tematiki pa film na trenutke postreže z nekaj humorja, še posebej v izpostavljanja kontrasta med mladostniško navihanostjo glavnih likov in neizprosnega zakona ulice. Pretresljiva filmska umetnina, ki je preglasna, da bi jo lahko utišali.

Ocena 5