Welcome To Mercy (2018)

Rezultat iskanja slik za welcome to mercy

Welcome to Mercy je eden od tistih filmov, ki kar pride od nikoder in po ogledu pusti gledalca v objemu vprašanj, zakaj si izdelek ne zasluži večje pozornosti. Grozljivka, ki spretno vnaša elemente psihološkega trilerja in religiozne drame, v ospredje postavi mlado mamo samohranilko, ki na svojem telesu opazi “božje rane” oz. stigmate, zato poišče pomoč pri lokalnem duhovniku in nuni, njeno raziskovanje pa jo kmalu pahne v brezno travm iz preteklosti ter starodavnega prekletstva, ki visi nad njo. Welcome to Mercy se (vsaj večinoma) ne poslužuje žanrskih klišejev (bučna orkestralna glasba in nenadni skoki v kamero), ampak več časa nameni razvoju zgodbe, likov in mračne atmosfere, ki ne potrebuje veliko, da v gledalcu zbudi občutke nelagodja in strahu. Nobenih posebnih učinkov, CGI vrtiljakov in skakanja pred zelenim ekranom… film v ospredje postavi tisto, kar je mnogo dandanašnjih grozljivk pozabilo; pristno vzdušje, kompleksno zgodbo in like, s katerimi se lahko poistovetimo ali pa nam je zanja vsaj malo mar. Tudi tematika o tem, kako vera vpliva na človekovo psiho in kakšne posledice pusti na njegovih bližnjih, je vedno dovolj fascinantna, če jo v roke dobi prava ekipa ljudi z namenom, da posname grozljivko s pristno identiteto. Welcome to Mercy morebiti ne odkriva revolucije znotraj žanra grozljivk in tudi končni razplet ni ravno šokanten, toda navkljub nečemu že videni zgodbi je pričujoči film poslastica za ljubitelje dobrih strašljivk.

Ocena 4

Advertisements

The Isle (2019)

Povezana slika

The Isle se začne in lep čas odvija kot klasični film o preživetju; leta 1846 trije mornarji nasedle ladje med tavanjem po morju naletijo na otok, iz katerega je nemogoče pobegniti, poleg tega pa je zaznamovan s prekletstvom, ki obseda njegove redke prebivalce in celo ubije. Na vsebinski ravni je težko govoriti o izvirnosti, toda moč filma The Isle se ironično skriva v njegovi šibkosti; nizek proračun. Navkljub omejenim finančnim sredstvom film s kostumografijo prepričljivo zajame duh obdobja druge polovice 19. stoletja in hkrati postreže z izvrstno atmosfero, napolnjeno s misticizmom (zgodba filma namreč temelji na škotski legendi, povezani z antičnimi sirenami, ki so s svojim čudovitim petjem mornarje zvabile v svoj objem in nato ubile), skrivnostnostjo ter tesnobnostjo, katero doživljajo tako osrednji trije junaki kot gledalec. S praktičnimi efekti, prepričljivimi igralskimi predstavami, počasnim tempom in srhljivo vzdušnostjo je The Isle manjše filmsko presenečenje, ki ne odkriva tople vodi, vendar pa tisto, kar si zastavi, tudi opravi z odliko. Za ljubitelje staromodnih kombinacij nadnaravne grozljivke in fantazijskih trilerjev.

Ocena 4

The Possession of Hannah Grace (2018)

Rezultat iskanja slik za THE POSSESSION OF HANNAH GRACE

Pri recenzijah nekaterih filmov se lahko razpišem na dolgo in široko, so pa tudi primeri, ko preprosto ne vem, kaj spraviti v naslednjih nekaj vrstic. The Possession of Hannah Grace je nadnaravna grozljivka o nekdanji policistki, ki je zaradi neposredne krivde ob smrti službenega kolega zapadla v alkoholizem in odvisnost od tablet, sedaj pa se skuša pobrati na noge z nočnim delom v mrtvašnici. Že okvirna zgodba je precej trapasta (le čemu bi z notranji demoni ranjen posameznik delal v mrtvašnici in s tem še bolj ogrozil svoje načeto duševno zdravje?), ampak gre za grozljivko oz. žanr, ki slovi po neumno zasnovanih sinopsisih. Problem je bolj v tem, da je The Possession of Hannah Grace lena, reciklirana, dolgočasna, klišejska, generična in boleče predvidljiva strašljivka, ki pogreva že stokrat viden konflikt z obsedenimi deklinami, prihajajočimi iz onostranstva ali drugih nadnaravnih dimnezij, ki rade skočijo v kamero, likom nastavljajo kotaleče se žogice in odpirajo vrata, da bi se gledalec uspel prestrašiti. Vse v tem filmu ste že videli vsaj tisočkrat in zgodba se niti ne trudi, da bi postregla s kakšnim presenečenjem ali pa domiselnim načinom za strašenje. Kot da je filmu popolnoma vseeno za lasten obstoj. In čemu bi gledalec moral misliti drugače?

Ocena 2

Happy Death Day 2U (2019)

Rezultat iskanja slik za HAPPY DEATH DAY 2U

Happy Death Day je bila ena od nepričakovanih filmskih uspešnic leta 2017, zato ni niti malo presenetljivo, da je luč sveta ugledalo njeno nadaljevanje Happy Death Day 2U. Koncept filma ostaja enak; glavna junakinja, jezikava in razvajena študentka, se znajde v ponavljajočem dnevu (ki je hkrati njen rojstni dan), ob koncu katerega jo brutalno umori zamaskirani napadalec. Prvi del iz leta 2017 je bil povsem simpatična in nepretenciozna grozljivka, ki pa je imela veliko težav z ohranjanjem ravnotežja med grozljivko in bebavo komedijo s precej cenenimi šalami na ravni burlesk tipa Dumb and Dumber. Vse te napake so žal še bolj izrazite v nadaljevanju, ki pa povrhu tega koncept ponavljajočega se dneva nepotrebno zaplete do te mere, da je gledalcu za usodo sicer simpatične junakinje vse bolj vseeno. Ne pomaga niti to, da je po tonu film še večja zmeda kot predhodnik; po eni strani se trudi, da bi bil kompleksno inteligenten in večplasten kot kakšen Nolanov izlet v žanr znanstvene fantastike, vendar pa zgodbo venomer prekinjajo nenaravni in puhli humorni vložki, ob katerih celotno dogajanje postaja vse bolj nesmiselno, nadležno in absurdno. Posledica tega je, da Happy Death Day 2U izgubi ves občutek za napetost in se drastično oddalji od žanra grozljivke, za katero se filma promovira. Če nameravajo posneti še tretji del, ustvarjalcem toplo svetujem, da se odločijo, kakšen ton bodo ubrali; nič ni narobe, če želijo kombinirati komedijo in grozljivko, toda tudi med tema dvema žanroma mora obstajati ravnovestje, ki ga pa pričujoči film že v drugo ne obvlada.

Ocena 2