Thunder Road (2018)

Rezultat iskanja slik za THUNDER ROAD 2018

Moški na robu živčnega zloma. S tem stavkom bi lahko začeli recenzijo črne komedije Thunder Road, ki temelji na istoimenskem kratkem filmu režiserja, scenarista in glavnega igralca Jima Cummingsa. Zgodba se začne z več kot deset minut trajajočim statičnim prizorom monologa policista Jamesa (Cummings) na pogrebu svoje matere in uvod služi kot izvrstna priložnost za napoved ozračja, v katerem mine preostanek filma. Naj se sliši še tako nenavadno, vendar Thunder Road je komedija, ki se ne trudi biti (preveč) smešna in se jemlje tako resno, da meji na parodijo, še posebej zaradi vrhunskih obraznih Cummingsovih grimas, ki so včasih že tako patetično tragične, da celo gledalcu postane nerodno in se začne na glas smejati. Od tragikomičnega uvoda naprej se glavni junak nekontrolirano spusti v brezno norosti in gledalec nestrpno pričakuje, kdaj se mu dokončno strgalo. A bilo bi nepremišljeno reči, da je Thuner Road zgolj komedija za ljubitelje črnega humorja; pod salvami smeha se skriva bridka pripoved o izgubi ter nezmožnosti čustvene zrelosti, močnega freudovskega kompleksa in premešanja vlog med odraslimi in otroci, še posebej v prizorih z Jamesovo odtujeno hčerkico. Film zaradi specifične vrste humorja in temačnega ozračja kakopak ne bo ugajal vsakomur, končni preobrat pa zna biti preveč nevmesen in brutalen, toda kot celota je Cummingsova tragična komedija vredna gledalčeve pozornosti.

Ocena 4

Advertisements

Night School (2018)

Rezultat iskanja slik za night school 2018

S humorjem komedijanta Kevina Harta nisem povsem seznanjen, zato so bila moja pričakovanja pred ogledom filma Night School bolj ali manj zavita v meglo. V osnovi gre za lahkotno komedijo o uspešnem prodajalcu gospodinjskih aparatov, ki nehote izgubi službo in je hkrati postavljen pred težko preizkušnjo; ker ni opravil srednje šole, se mora vrniti nazaj za klopi in si pridobiti ustrezno izobrazbo. Četudi je zgodba precej klišejska in neumna, vseeno ponuja dovolj potenciala za spodobno filmsko zabavo, vendar pa izdelek svoje delo opravi zgolj napol. Filmu se šteje v plus predvsem to, da se ne jemlje za nič več kot neobremenjeno zabavo, kar mu uspeva predvsem v prvi polovici; Hart je v glavni vlogi dovolj karizmatična in zabavna figura, ki uspešno posvoji lik simpatičnega tepčka z dobrim srcem, njegove grimase, dinamičnost in enovrstničnice pa so ravno prav zabavne, da obdržijo gledalčevo napetost in ga pošteno nasmejijo. Film se ironično začne spotikati ob lastne ambicije, ko glavni junak prestopi prag večerne šole; šale postajajo vse bolj lenobne in nepotrebno vulgarne, osrednjih liki se iz simpatičnih zgub spremenijo v tečnobe brez osebnosti, dogajanje pa prav tako zaznamujeta dolgočasje in predvidljivost. Night School ni slab film, pravzaprav je čisto sodobna zabava za preganjanje dolgčasa, toda z malce več truda bi lahko pustil bistveno močnejši vtis.

Ocena +2

Eight Grade (2018)

Povezana slika

Eight Grade je eno od večjih filmskih presenečenj letos, ki je nenadoma uzrlo luč sveta in osvojilo srca mnogih gledalcev in kritikov. Povsem razumljivo, saj gre za izdelek, ki se enako uspešno znajde v vlogi intimne komične drame o težavah odraščanja kot tudi družbenega komentarja o psihičnem stanju postmilenijske generacije, katera se vse pogosteje (in agresivno) seli na internet in družabna omrežja, kjer si kroji alternativno resničnost, zaznamovano s selfieji in lovi na všečke. V ospredju zgodbe je vase zaprta in osamljena najstnica Kayla (Elsie Fisher), ki preživlja zadnji teden na osnovni šoli in se tako fizično in psihično pripravlja na nove korake v svojem življenju. Teden, ki se odvije pred očmi gledalcev, je temu primerno zaznamovan s kronično negotovostjo, nerodnim sklepanjem prijateljstev, ponižanji, strahovi pred zavrnitvijo ter vse prej kot preprostim spolnim dozorevanjem. Eight Grade je film, ki več kot uspešno lovi ravnotežje med realizmom in sentimentalnostjo; je ganljiv, vendar ne pocukran, je na trenutke boleče avtentičen in iskren, vendar hkrati zabaven in očarljiv, je preprost, vendar hkrati zelo kompleksen, saj ne ponuja enostavnih rešitev in ga bolj kot iskanje odgovorov zanima postavljanje ogledala generaciji, katere prihodnost je vedno bolj majava. Vse to pa film ne bi dosegel brez izredno prikupne glavne junakinje, ki je vrhunsko odigra Fisherjeva, magnetične glasbene podlage, toplega humorja in zbadljivih dialogov. Eight Grade je film z neizmerno voljo do življenja, pa četudi spregovori o tem, kako je to včasih težko.

Ocena 5

Crazy Rich Asians (2018)

Crazy Rich Asians Movie PosterHollywood zadnja leta kar poka od kozmetične liberalnosti in v maniri tovarniškega dela proizvaja izdelke, v katerih skuša prikazati pripadnike manjšin v karseda lepi in nekonfliktni luči. S tem načeloma ni nič narobe, če ne bi velika večina filmov na to temo v svojem doseganju osladne ustrežljivosti ter ekstremne politične koreknosti izpadla neprepričljivo, generično in predvsem dolgočasno. Najnovejši primer tega “pojava” je romantična komična limonada Crazy Rich Asians, ki se sicer skuša obnašati kot film z avtentično reprezentacijo azijske skupnosti in kulture, vendar pri tem izbere prikaz življenja famoznega 1% bogataške elite, ki se utaplja v denarju, kiču, osladnih nasmeških ter kroničnem dolgčasu. In da, uganili ste… zgodba filma se vrti okoli Nicka, fanta iz vplivne azijske družine ter Rachel, dekleta iz “delavskega” razreda. No, vsaj po hollywoodskih standardih, kjer je služba predavatelja na ekonomski fakulteti interpretirana kot delo z minimalno plačo. Okvirni zaplet ne bi mogel biti bolj predvidljiv; Nick odpelje svoje dekle v Singapur, da bi jo predstavil svoji snobovski družini, ki jo kakopak sprejme z zadržanostjo in aroganco. Kje smo že to videli? Ah, ja… v skoraj vsaki romantični komediji doslej.

Rezultat iskanja slik za CRAZY RICH ASIANS 2018

Da ne bom preveč kritičen; Crazy Rich Asians ni slab film. Priznati moram, da na več mestih izžareva prikupen šarm, Constance Wu je kot Rachel edini zanimiv lik v filmu, ki premore mnogo več čustev kot zgolj smejanje v prazno (četudi ne bi bilo odveč vprašati, kako je možno, da na začetu filma nima pojma o tem, da je njen fant skoraj singapurski kralj), prav tako pa je humor lahkoten, venar kljub temu topel in učinkovit. Velja še omeniti atraktivne prizore Singapurja ter pohvale vredno osredotočenost na detalje v smislu prikaza azijske kulinarike in kulture. Škoda le, da je vse to zmetano v koš skupaj s predvidljivo zgodbo, razvlečenimi prizori razkošja ter dolgočasnimi liki (z izjemo Rachel), ki izgledajo kot da bi jih potegnili iz vsake Disneyjeve pravljice; ošabna mater, modra babica, odštekani in svobodomiselni prijatelji, generičen princ na belem konju itd. Pri vsem skupaj pa je najbolj ironično, da Crazy Rich Asians bore malo postori na področju reprezentacije azijske skupnosti, saj film po vsebini nikoli ne preseže ravni povprečne romantične komedije, ki jo “beli” čezlužniki posnamejo skoraj vsak dan. Rezultat tega je mestoma zabavna in vizualno privlačna, hkrati pa predvidljiva in generična komedija z omejenim rokom trajanja.

 Ocena 3