Show Dogs (2018)

Povezana slika

Skoraj nikoli se mi ne zgodi, da si ustvarim mnenje o določenem filmu še pred začetkom uvodne špice, toda v primeru “pasje” pustolovščine Show Dogs sem doživel ravno to; le en pogled na obupne posebne učinke, prežvečene šale, slabo igranje ter kartonske like, ki so mentalo obtičali nekje v 80. letih je bil dovolj, da sem nad filmom obupal, še preden se je ta dobro začel. Show Dogs skuša delovati kot parodija na policijske filme, le da tokrat predstavnike zakona nadomeščajo govoreči kužki, kar je verjetno dobra ideja za zabavo predšolskih otrok, vendar pa si upam reči, da bodo tudi ti po prvi tretjini začeli zehati, saj je podobne izdelkov na tržišču moč najti na vsakem koraku. Dolgčas, ki ga ne more rešiti niti Will Arnett.

Ocena -2

Advertisements

Blockers (2018)

Rezultat iskanja slik za blockers 2018

Na vsake toliko časa si pogledam kakšno čezlužno komedijo v zanimanju, da ugotovim, kaj ljudje na tistem koncu sveta mislijo, da je smešno. Blockers je film, zamišljen kot “domiselni” preobrat v zgodbah o izgubi nedolžnosti; tokrat se namreč tri srednješolke odločijo za usodni korak na maturantskem plesu, po spletu naključij pa za njihove namene izvejo zaščitniški starši, ki se odpravijo za njimi v upanju, da bi jim preprečili nespametno odločitev. Navkljub temu, da se film dotika spolnosti, ki je v žanru komedije že pošteno obrabljena tema, je treba priznati, da izdelek v prvi polovici postreže z dokaj očarljivim in zabavnim dogajanjem z nekaj posrečenimi šalami, ki le na vsake toliko časa izpadejo nepotrebno vulgarno, všečnimi liki (še posebej starši z odličnim Johnom Ceno na čelu so v svojem pretiravanju simpatično odbiti) ter presenetljivo umirjenim tempom. Žal pa film močno skrene poti v drugi polovici, ko očarljivost in hudomušnost zamenja z (pre)nasičeno vulgarnostjo (očitno čezlužniki še nekaj časa ne bodo opustili mentalitete, da je bruhanje nekaj strašansko zabavnega) in posledično vse slabšimi šalami. Film skozi zgodbo skuša nasloviti nekaj pomembno družbeno relavantnih tem (neenakost med spoloma, homofobija, podcenjujoč položaj žensk v sodobnih družbi), vendar to znova počne na tipično “hollywoodski” način; s tem, da dobesedno ustavi zgodbo in junakom v usta polaga politično korektne liberalne pridige, da gledalec slučajno ne bi pozabil, kaj je osnovno sporočilo filma. Blockers ima veliko svetlih trenutkov in je kot celota spodobno razvedrilo za enkratni ogled, vseeno pa se ne more izogniti nepotrebni vulgarnosti ter političnemu moraliziranju, kar je že pošteno nadležna stalnica čezlužnih komedij.

Ocena 3

Tully (2018)

Povezana slika

Komična drama Tully režiserja Jasona Reitmana in scenaristke Diablo Cody (oba sta skupaj sodelovala pri uspešnicah Juno in Young Adult) na površju izgleda kot lahkotna zgodba o Marlo, materi pod stresom, ki pričakuje svojega tretjega otroka, hkrati pa mora skrbeti za preostala dva, med katerimi je tudi njen avtistični sin. Ko je prepričana, da ni več kos skrbi za novorojenčka, najame varuško Tully, ki jo ne samo razbremeni stresa, ampak ji pomaga obrniti življenje na bolje. Film bi lahko razdelili na tri dele; v prvem se z prefinjeno mešanico humorja in bridkosti razgali stresni vsakdanjik, ki ga s seboj prinaša sicer vedno idealizirano materinstvo, v drugem pa smo priča razvoju prikupnega odnosa med Marlo in Tully. Najbolj kritičen del filma pa je vsekakor njegov šokantni zaključek, ki lahkotno zgodbo o prijateljstvu spremeni v nekaj bistveno bolj temačnega in izpostavi zelo občutljivo tematiko postporodne depresije. Za razliko od filma Juno, ki je zahtevno temo najstniške nosečnosti obravnaval na bebav način, pa Raitman tokrat uspe z domiselno simboliko, vrhunsko igralsko predstavo vedno čudovite Charlize Theron ter treznim pristopom najti pravi način do razgaljanja bremena, s katerim se soočajo ženske po vsem svetu, vendar je to pogosto zamolčano in predvsem v filmih že kar neokusno idealizirano. Tully je film, ki je enako sproščen in zabaven kot tudi zahteven in provokativen, zato je ogled skorajda obvezen.

Ocena 5

Tag (2018)

Rezultat iskanja slik za tag 2018 movie

Skupina prijateljev, ki že od rane mladosti redno tekmuje v igri Ti loviš in te navade ne opusti niti v odraslih letih, se odpravi na poroko enega od njih, ki ni bil nikoli ulovljen, da bi končala njegov status “nedotakljivega”. Ne vem, kdo pri zdravi pameti bi menil, da je takšna zgodba vredna filmske upodobitve, ampak za Hollywood vemo, da ne pozna meja pri širjenju takšnih ali drugačnih neumnosti in komedija Tag nedvomno spada mednje. Pa pustimo neumno zgodbo ob strani, večja težava pričujočega izdelka je v tem, da postreže z galerijo precej nesimpatičnih, zoprnih in skoraj sociopatskih likov, katere bi morali kupiti kot najboljše prijatelje, četudi se zdi, da jim zunaj igre ti loviš drug za drugega ni preveč mar. Film njihovo obsedenost z lovljenjem skuša prikazati kot nedolžno igro, vendar pa je učinek ravno nasproten; glavni junaki so zavoljo neumne igre – ki mimogrede nima nobenega cilja oz. nagrade – pripravljeni svojim najbližjim uničiti še tako svečane in stresne dogodke, kot so bodisi poroka ali pogreb. Zaradi tega je Tag ne zgolj neumen, ampak na trenutke precej neokusen film, oropan šarma, zabave in ganljivosti, na katero tako močno cilja. Film brez cilja o igri brez cilja.

Ocena 2