Eight Grade (2018)

Povezana slika

Eight Grade je eno od večjih filmskih presenečenj letos, ki je nenadoma uzrlo luč sveta in osvojilo srca mnogih gledalcev in kritikov. Povsem razumljivo, saj gre za izdelek, ki se enako uspešno znajde v vlogi intimne komične drame o težavah odraščanja kot tudi družbenega komentarja o psihičnem stanju postmilenijske generacije, katera se vse pogosteje (in agresivno) seli na internet in družabna omrežja, kjer si kroji alternativno resničnost, zaznamovano s selfieji in lovi na všečke. V ospredju zgodbe je vase zaprta in osamljena najstnica Kayla (Elsie Fisher), ki preživlja zadnji teden na osnovni šoli in se tako fizično in psihično pripravlja na nove korake v svojem življenju. Teden, ki se odvije pred očmi gledalcev, je temu primerno zaznamovan s kronično negotovostjo, nerodnim sklepanjem prijateljstev, ponižanji, strahovi pred zavrnitvijo ter vse prej kot preprostim spolnim dozorevanjem. Eight Grade je film, ki več kot uspešno lovi ravnotežje med realizmom in sentimentalnostjo; je ganljiv, vendar ne pocukran, je na trenutke boleče avtentičen in iskren, vendar hkrati zabaven in očarljiv, je preprost, vendar hkrati zelo kompleksen, saj ne ponuja enostavnih rešitev in ga bolj kot iskanje odgovorov zanima postavljanje ogledala generaciji, katere prihodnost je vedno bolj majava. Vse to pa film ne bi dosegel brez izredno prikupne glavne junakinje, ki je vrhunsko odigra Fisherjeva, magnetične glasbene podlage, toplega humorja in zbadljivih dialogov. Eight Grade je film z neizmerno voljo do življenja, pa četudi spregovori o tem, kako je to včasih težko.

Ocena 5

Advertisements

Crazy Rich Asians (2018)

Crazy Rich Asians Movie PosterHollywood zadnja leta kar poka od kozmetične liberalnosti in v maniri tovarniškega dela proizvaja izdelke, v katerih skuša prikazati pripadnike manjšin v karseda lepi in nekonfliktni luči. S tem načeloma ni nič narobe, če ne bi velika večina filmov na to temo v svojem doseganju osladne ustrežljivosti ter ekstremne politične koreknosti izpadla neprepričljivo, generično in predvsem dolgočasno. Najnovejši primer tega “pojava” je romantična komična limonada Crazy Rich Asians, ki se sicer skuša obnašati kot film z avtentično reprezentacijo azijske skupnosti in kulture, vendar pri tem izbere prikaz življenja famoznega 1% bogataške elite, ki se utaplja v denarju, kiču, osladnih nasmeških ter kroničnem dolgčasu. In da, uganili ste… zgodba filma se vrti okoli Nicka, fanta iz vplivne azijske družine ter Rachel, dekleta iz “delavskega” razreda. No, vsaj po hollywoodskih standardih, kjer je služba predavatelja na ekonomski fakulteti interpretirana kot delo z minimalno plačo. Okvirni zaplet ne bi mogel biti bolj predvidljiv; Nick odpelje svoje dekle v Singapur, da bi jo predstavil svoji snobovski družini, ki jo kakopak sprejme z zadržanostjo in aroganco. Kje smo že to videli? Ah, ja… v skoraj vsaki romantični komediji doslej.

Rezultat iskanja slik za CRAZY RICH ASIANS 2018

Da ne bom preveč kritičen; Crazy Rich Asians ni slab film. Priznati moram, da na več mestih izžareva prikupen šarm, Constance Wu je kot Rachel edini zanimiv lik v filmu, ki premore mnogo več čustev kot zgolj smejanje v prazno (četudi ne bi bilo odveč vprašati, kako je možno, da na začetu filma nima pojma o tem, da je njen fant skoraj singapurski kralj), prav tako pa je humor lahkoten, venar kljub temu topel in učinkovit. Velja še omeniti atraktivne prizore Singapurja ter pohvale vredno osredotočenost na detalje v smislu prikaza azijske kulinarike in kulture. Škoda le, da je vse to zmetano v koš skupaj s predvidljivo zgodbo, razvlečenimi prizori razkošja ter dolgočasnimi liki (z izjemo Rachel), ki izgledajo kot da bi jih potegnili iz vsake Disneyjeve pravljice; ošabna mater, modra babica, odštekani in svobodomiselni prijatelji, generičen princ na belem konju itd. Pri vsem skupaj pa je najbolj ironično, da Crazy Rich Asians bore malo postori na področju reprezentacije azijske skupnosti, saj film po vsebini nikoli ne preseže ravni povprečne romantične komedije, ki jo “beli” čezlužniki posnamejo skoraj vsak dan. Rezultat tega je mestoma zabavna in vizualno privlačna, hkrati pa predvidljiva in generična komedija z omejenim rokom trajanja.

 Ocena 3

The Happytime Murders (2018)

Rezultat iskanja slik za the happytime murders 2018

The Happytime Murders je film, ki se ponaša z ogromnim potencialom. Gre za bizarno simbiozo igranega filma in komedije z lutkami, kjer se slednje obnašajo vse prej kot po pravilih klasične zabave za otroke; preklinjajo, seksajo, popivajo in se pretepajo. In v osrčju vsega tega je serija umorov, katere preiskujeta osramočeni nekdanji policist in  privatni detektiv lutka Phil ter Mellisa McCarthy kot njegova nekdanja jezikava službena partnerica. Če k temu prištejemo še to, da je film režiral Brian Henson, sin legendarnega lutkarja Jima Hensona, kreatorja slovitih The Muppets, se zdi, da je izdelku uspeh usojen. Žal pa je The Happytime Murders žalosten primer filma, ki ves svoj potencial nonšalantno zmeče skozi okno in se zadovolji z dostavo najnižne ravni filmske zabave ala Adam Sandler. Gre za film, ki svoj humor črpa na podlagi vulgarnega obnašanja in mastnega preklinjanja lutk, dlje od tega pa nikoli ne seže. Ravno zaradi tega nastopajoči liki niso pretirano všečni, saj je njihovo razgrajaško obnašanje na več mestih bolj neokusno kot pa simpatično zbadljivo. Tudi z vidika kriminalne zgodbe film ni vreden ogleda, saj ne ponudi nobenih presenetljivih vsebinskih preobratov in nasploh zanimivega dogajanja. The Happytime Murders je film, ki ga bolj kot vsebina zanima šokiranje gledalca z odbijajočo vulgarnostjo. Kaj bi na to porekel pokojni Henson, raje ne upam pomisliti. Zagotovo ga ne bi razganjalo od ponosa.

Ocena 2

God Bless America (2012)

Rezultat iskanja slik za god bless america movie

Poznamo več oblik humorja in tako kot smo si ljudje različni, se vsi ne smejimo istim šalam in nekaj, kar je nekomu zabavno in nagajivo, dojemamo kot neokusno in zlobno. Takšne dileme se bodo pojavljale mnogim ob ogledu črne komedije God Bless America, v katerem spremljamo morilski “pravičniški” pohod razočaranega moškega srednjih let ter jezikave najstnice, ki se s skupnimi močmi odločita napovedati vojno poneumljanju družbe s strani retardiranih resničnostnih šovov, primitivnih političnih veljakov ter posameznikom, ki zganjajo traparije iz čiste zlobe. Gre za ostro, vse prej kot politično korektno, nesramno, bizarno in odštekano satiro, kjer sta humor in morbidnost v tako tesnem objemu, da ju je nemogoče ločiti. Film ne skopari z nizkimi udarci in zbada tja, kamor si mnogi vsebinsko podobni izdelki ne upajo pogledati. Če povem drugače; God Bless America je film, ki ima vse “potenciale” za neokusno komedijo, vendar se temu uspe izogniti z odlično igralsko zasedbo (še posebej sijoča je Tara Lynne Barr kot najstnica z apetitom po nasilju), dinamičnim dogajanjem ter močnim družbenim komentarjem na račun cenenosti zabavne industrije in njene vpliva na retardirano javnost. A kot sem že rekel; če vam oster humor in “tarantinovsko” neobčutljivo nasilje nista blizu, potem God Bless America ni film za vas.

Ocena 4