Pit Stop (2013)

Rezultat iskanja slik za pit stop 2013

Ob filmih, ki se dotikajo življenja homoseksualcev, me skoraj vedno zaskrbi. Ne zaradi same tematike, ampak predvsem načina, kako bodo istopolno usmerjeni posamezniki portretirani; ti so ponavadi postavljeni v vloge histeričnih in poženščenih frizerjev ali modnih oblikovalcev, njihovo melodramatično obnašanje in splošno pretiravanje pa doseže ravno nasproten učinek, ki ga omenjeni filmi želijo doseči. Ti namreč želijo gledalcu dopovedati, da so tudi homoseksualci povsem običajni ljudje, vendar pa jim filmi naredijo to medvedjo uslugo, da jih prikazujejo karseda “drugačno”, ravno zaradi tega pa nastane most med filmarjem in publiko, ki je še vedno zagledana v stereotipne predstave o gejih in lezbijkah. In zato je prav osvežujoče naleteti na film, ki ohrani stik z realnostjo in predstavi ganljivo, intimno in umirjeno zgodbo o dveh osamljenih gejih, ki trpita zaradi slabih izkušenj v ljubezni, hkrati pa drug do drugega čutita ne zgolj spolno privlačnost, ampak tudi toplo bližino in občutek sprejetoti. Pit Stop je preprost, vendar hkrati kompleksen film, ki se spusti v ozadja težavnih odnosov in gledalca opozori na majhne stvari v naših življenjih, katera pogost prezremo. Počasen tempo ter odsotnost večjega dogajanja sicer znata biti marsikateremu gledalcu nekoliko nadležna, toda Pit Stop prepričljivo dokaže, da ne obstajajo hetero in homoseksualne ljubezni, ampak da je ljubezen ena sama, katero vsi čutimo na enak način.

Ocena +4

Advertisements

The Rules of Attraction (2002)

Rezultat iskanja slik za rules of attraction

Če kje obstaja romantična komedija za tiste, ki sovražite romantične komedije, potem je The Rules of Attraction prava izbira za vas. Film je namreč posnet po romanu Breta Eastona Ellisa, avtorja provokativne krvave satire American Psycho, ki se je skozi morilski pohod zdolgočasenega japija Patricka Batemana dotaknila praznine kapitalizma in snobovskega sveta, kjer se ljudje poznajo le po videzu, ne pa po imenih in osebnostih. V The Rules of Attraction spremljamo nenavadni ljubezenski trikotnik med razvajenimi in promiskuitetnimi študenti umetniške univerze; dilerjem Seanom (sicer brat Patricka Batemana), homoseksualcem Paulom in Lauren, devico, ki želi izgubiti nedolžnost s svojo simpatijo, ki je na potovanju po Evropi. Tako roman kot film spretno obračata klišeje romantičnega filma in že stokrat viden zaplet začinita z Ellisovim značilnim ostrim humorjem, cinizmom in satiričnim vpogledom v življenja neperspektivnih in zdolgočasenih mladih ljudi, ki tudi po več letih študiranja niso našli samega sebe. Film prepriča z inovativnim pripovednim tokom, domiselno uporabo kamere in montaže, odličnim soundtrackom uspešnic iz 80. let, prepričljivimi igralskimi predstavami ter neprestanim roganjem tako gledalcu kot svojim junakom, ki so z vsakim dejanjem vse bolj patetični in postajajo karikatura samih sebe. Izredno črna romantična komedija, ki se odkrito ponorčuje iz vsega, kar leze in gre, pa četudi ji primanjkuje globine in ostrine mojstrovine American Psycho. Navkljub temu pa gre za zelo spodobno adaptacijo kultnega romana pisca, ki zlobno ruši ideale ameriških sanj.

Ocena 4

Medicine For Melancholy (2008)

Rezultat iskanja slik za medicine for melancholy barry jenkins

Medicine For Melancholy je režijski prvenec Barryja Jenkinsa (bolj poznanega po moderni klasiki Moonlight) in je esenca filmskega minimalizma. Posnet v (večinoma) črno-beli tehniki, z zgolj dvema igralcema in preprosto zgodbo o Micahu in Jo, ki po pijani aferi za eno noč skupaj preživita dan in se spustita v globje razmerje, četudi je obema jasno, da to ne bo trajalo dolgo, saj je Jo v zvezi s premožnim lastnikom galerije in ni pripravljena uničiti njune zveze zavoljo fanta, ki ga pozna komaj en dan. Film vsebuje veliko elementov, ki jih je Jenkins izpopolnil v nadaljni karieri; umirjen tempo, redki dialogi in uporaba indie / dreampop glasbe gledalca odpeljejo stran od ponorelega tempa sveta in ga opomnijo na tiste male stvari, ki so v življenju najpomembnejše, na tiste drobne trenutke, za katere vemo, da bodo minili tako hitro kot so tudi prišli. Zato tudi ne preseneča, da se v filmu ne zgodi ničesar prelomnega, ampak smo priča kolažu prizorov, ki na prefinjen in liričen način ustvarijo pristen odnos med človekoma, ki se poznata zgolj nekaj ur, za kar se je potrebno zahvaliti tudi prepričljivim igralskim predstavam ter domiselno vstavljeni glasbi, ki včasih nadomesti funkcijo pripovedovalca. Film ima sicer nekaj začetniških napak, kar je najbolj razvidno v trenutkih, ko skuša Jenkins razbiti romantično plat zgodbe in postreči z družbenim komentarjem o položaju temnopolte manjšine v San Franciscu. So momenti, ko ta komentar zadane v polno (prevsem v prizoru, kjer Jo skuša prepričati Micaha, da njegova identiteta seže dlje kot do oznake “črnca”), večkrat pa je vstavljen nekoliko nerodno oz. nevmesno, kot da bi v romantično dramo nenadoma vdrl element družbeno kritičnega eseja. Navkljub napakam je Medicine for Melancholy izredno prepričljiv in iskren prvenec trenutno najboljšega filmarja na svetu.

Ocena 4

A Star Is Born (2018)

Rezultat iskanja slik za A STAR IS BORN

Režijski prvenec igralca Bradleyja Cooperja je sicer že tretja predelava romantične drame A Star Is Born, tokrat seveda v moderni preobleki in z ekstravagantno pop divo Lady Gaga v glavni vlogi. Gledalci spremljamo zgodbo popularnega rockerja Jacksona (Cooper), katerega zasebno življenje uničuje odvisnost od alkohola ter natakarice Abby (Gaga), ki se lahko pohvali z vrhunskim vokalom, vendar pa zaradi nesamozavesti in strahu nastopa zgolj v manjših barih. Dvojica se nekega večera po naključju sreča in spusti v strastno razmerje, Jackson pa sramežljivemu dekletu pomaga, da stopi na veliki oder in postane svetovno znana pop zvezda. A Star Is Born je v prvi vrsti romantični film, ki večino svojega časa nameni prikazu turbulentnega vzpona in padca razmerja med glavnima junakoma in ravno v teh odlomkih zgodba najbolj zasije. Zasluge za to je treba pripisati vrhunski kemiji med odličnima glavnima igralcema (preseneti predvsem Gaga, ki se ji verjetno že nasmiha Oskar), ki je tako prepričljiva, da se gledalec ne more upreti čustveni vpletenosti v njuno zgodbo. Režiser Cooper ve, na katere strune mora zaigrati, da pritegne našo pozornost in to mu tudi brez težav uspe, četudi je štorija bolj ali manj formulaična, nekatere pomembne dileme o stanju glasbene industrije (npr. razkol med starejšo in mlajšo generacijo glasbenikov, zatiranje kvalitete v popularni glasbi) pa obravnavne dokaj površinsko. Toda A Star Is Born je pač takšne vrste film, ki se želi gledalca čustveno dotakniti in tega se loti suvereno in nevsiljivo. Za konec nikar ne pozabimo na vrhunsko odigrane razpoloženjske pesmi, kjer največ pozornosti ukrade Gaga s svojim prelepim vokalom. A Star Is Born ni popoln film, vendar pa je hkrati zelo očarljiv, ganljiv in prepričljivo odigran, da se mu gledalci ne bodo mogli upreti.

Ocena 4