A Star Is Born (2018)

Povezana slika

Režijski prvenec igralca Bradleyja Cooperja je sicer že tretja predelava romantične drame A Star Is Born, tokrat seveda v moderni preobleki in z ekstravagantno pop divo Lady Gaga v glavni vlogi. Gledalci spremljamo zgodbo popularnega rockerja Jacksona (Cooper), katerega zasebno življenje uničuje odvisnost od alkohola ter natakarice Abby (Gaga), ki se lahko pohvali z vrhunskim vokalom, vendar pa zaradi nesamozavesti in strahu nastopa zgolj v manjših barih. Dvojica se nekega večera po naključju sreča in spusti v strastno razmerje, Jackson pa sramežljivemu dekletu pomaga, da stopi na veliki oder in postane svetovno znana pop zvezda. A Star Is Born je v prvi vrsti romantični film, ki večino svojega časa nameni prikazu turbulentnega vzpona in padca razmerja med glavnima junakoma in ravno v teh odlomkih zgodba najbolj zasije. Zasluge za to je treba pripisati vrhunski kemiji med odličnima glavnima igralcema (preseneti predvsem Gaga, ki se ji verjetno že nasmiha Oskar), ki je tako prepričljiva, da se gledalec ne more upreti čustveni vpletenosti v njuno zgodbo. Režiser Cooper ve, na katere strune mora zaigrati, da pritegne našo pozornost in to mu tudi brez težav uspe, četudi je štorija bolj ali manj formulaična, nekatere pomembne dileme o stanju glasbene industrije (npr. razkol med starejšo in mlajšo generacijo glasbenikov, zatiranje kvalitete v popularni glasbi) pa obravnavne dokaj površinsko. Toda A Star Is Born je pač takšne vrste film, ki se želi gledalca čustveno dotakniti in tega se loti suvereno in nevsiljivo. Za konec nikar ne pozabimo na vrhunsko odigrane razpoloženjske pesmi, kjer največ pozornosti ukrade Gaga s svojim prelepim vokalom. A Star Is Born ni popoln film, vendar pa je hkrati zelo očarljiv, ganljiv in prepričljivo odigran, da se mu gledalci ne bodo mogli upreti.

Ocena 4

Advertisements

On Chesil Beach (2018)

Rezultat iskanja slik za on chesil beach

On Chesil Beach se začne tam, kjer se večina romantičnih filmov konča; na poročno noč leta 1962. Florence in Edward sta nekoliko naivna mladoporočenca, ki se takoj po poroki začneta soočati z lastnimi strahovi, nerazrešenimi frustracijami in skritimi zamerami. V nadaljevanju zgodbe smo priča seriji odlomkov iz preteklosti glavnih junakov, ki počasi razgaljajo resnično ozadje njune ljubezenske zgodbe in razloge, ki so ju pripeljali do vse prej kot sproščenega medsebojnega odnosa. On Chesil Beach je kot romantična drama izredno pogumen film, saj se loteva problematik, ki so med pari vedno prisotne, vendar se jih filmi le redko lotevajo; strah pred spolnostjo, pomanjkanje pravega zaupanja med zaljubljenci ter družbeni pritiski, ki lahko še tako trden odnos postavijo na preizkušnjo. Film se pri tem na srečo ne zateka k hollywoodskemu sentimentalizmu in olepševanju resničnosti, katero je zagotovo izkusil vsak par. K dobremu rezultatu pripomoreta tudi odlična glavna igralca Saoirse Ronan in Billyja Howla, ki z uporabo obrazne mimike tudi v najbolj romantičnih trenutkih izražata čustva nelagodja in strahu, kar je tudi bistvo same zgodbe. Film je kot celota izredno gledljiv, žalosten, očarljiv in celo poučen, vendar pa ga kljub temu pesti vsebinska nedorečenost, saj smo gledalci na vsake toliko časa deležni namigov, ki bi obrazložiti ozadje zgodbe, vendar se nikoli ne razvijejo v kaj bolj konkretnega. Mogoče gre za namerno odločitev režiserja, da pusti stvari plavati v zraku, vendar pa se kljub temu zdi, da filmu nekaj manjka. On Chesil Beach ni film brez napak, vendar je njegovo sporočilo tako pomembno, da ga pari ne bi smeli preslišati.

Ocena 4

Mamma Mia! Here We Go Again (2018)

Rezultat iskanja slik za mamma mia 2

Pred desetimi leti je svet (znova) obnorela švedska pop skupina Abba zavoljo velikanske filmske uspešnice Mamma Mia!, romantičnega muzikala, ki ga moja malenkost uvršča med najslabše predstavnike žanra. Poleg večkrat slabega petja (samo poslušajte duet med Meryl Streep in Piersom Brosnanom, pa boste videli, o čem govorim), nadležnih junakov, dolgočasne zgodbe brez pravega konflikta in kričečega osladnega tona se film lenobno naslanja na Abbine pesmi, ki pogosto nimajo nobene smiselne povezave z zgodbo. Nadaljevanje Mamma Mia! Here We Go Again se osredotoča na dve zgodbi, ki se proti koncu povežeta v smiselno celoto; v prvi spremljamo Sophie, ki se pripravlja na ponovno odprtje hotela njene pokojne matere Donne, v drugi pa se vrnemo v preteklost, ko je Donna še mlado in svobodomiselno dekle, ki išče svoj prostor pod soncem. Priznati je treba, da je nadaljevanje poskrbelo za nekaj izboljšav; petje je kakovostnejše, junaki za odtenek bolj simpatični, prehodi iz sedanjosti v preteklost (in obratno) pa so izpeljani zelo domiselno, seveda pa ne smemo pozabiti na Abbine pesmi, katere je vedno veselje slišati. Navkljub temu pa je Mamma Mia! Here We Go Again znova boleče dolgočasen in osladen film, ki brez pesmi preprosto ohromi. Zgodbe je komaj za vzorec, kljub napredku so junaki osebnostno še vedno na ravni plastičnih figuric, prav tako pa film meni, da dela ženskam uslugo, če jim ves čas pokroviteljsko piha na dušo. Zakaj zapravljati čas ob gledanju filma, če si lahko preprosto zavrtite Abbine pesmi?

Ocena 2

Blue Jay (2016)

Povezana slika

Življenje piše tako velike kot tudi male zgodbe in večkrat se izkaže, da ravno slednje prinašajo največ bogatih izkušenj ter pomembnih naukov. Ena od takšnih malih zgodb je prisotna v filmu Blue Jay, intimni romantični drami o naključnem srečanju nekdanjih srednješolskih zaljubljencev Jima in Amande (odlična Mark Duplass in Sarah Paulson) ki tekom enega dneva druženja in obujanja spominov na mladost ugotovita, da v sebi skrivata marsikatero zamolčano zamero, bolečino iz preteklosti ter strahove pri soočanju z majavo prihodnostjo. Film, ki je bil posnet v slabem tednu dni in brez scenarija (igralca sta vse dialoge improvizirala), prepriča gledalca z minimalistično zgodbo, izredno všečnima glavnima junakoma in perfrektno merico toplega humorja ter melanholije, seveda pa ne smemo pozabiti na glavno sestavino vsakega dobrega filma; srce. In tega ima Blue Jay na pretek. Gre za tiste vrste film, ki ga danes pogrešamo. Za film, ki nas ne bombardira z velikimi zgodbami, bombastičnostjo ter cenenimi šoki, ampak predstavi eno od mnogih drobnih zgodb iz našega vsakdana, ki so za marsikoga nepomembne, vendar pa ravno zaradi njih vemo, da živimo. Blue Jay je preprosta filmska klasika, ki bi jo moral videti vsak vsaj enkrat v življenju.

Ocena 5