Danaknernacht: … And the Knives Cut Down The Weak

Rezultat iskanja slik za danaknernacht band and the knives

Neznani bend iz neznane države Danaknernacht je lansko leto najprej opozoril nase z demo posnetkom, kateremu pa je sledil prvi studijski album … And The Knives Cut Down The Weak. Gre za plošček s štirimi komadi, ki v slabe pol ure dostavijo porcijo razgaljenega, surovega, hromečega in umazanega black metala. Že sam uvod v ploščo, skladba IV, poskrbi za več kot zadovoljiv vtis vsakega zapriseženega oboževalca bolj ekstremnih oblik metala; neprečiščena produkcija, agresivne kitare, komajda slišni bobni in kričanje, ki zveni kot da bi izhajalo iz najtemnejših predelov bolečine… vse to so sestavine za odličen raw black metal album in … And The Knives Cut Down The Weak je ravno to; prvorazredni black, ki ne bi mogel dišati bolj po undergroundu in umazaniji, ki ne odvrača poslušalca, ampak ga odpelje v svet iskrenega, brezkompromisnega ter ustvarjalnega zvoka. Pri raw black metal bendih se rado zgodi, da skupina ponavlja en in isti zvok, kar posledično vodi v dolgočasje, toda Danaknernacht na plošči postrežejo z dobršno mero raznolikosti, pa četudi vsak komad sledi določeni formuli. Skratka; album, primeren za vsakega pravovernega oboževalca “podzemnega” black metala, cepljenega s strupeno punkersko energijo.

Ocena -5

Advertisements

Saqras Cult: The 9th King

Belgijski black metalci Saqra’s Cult inspiracijo za svoje komade črpajo iz starodavne inkovske kulture, zaradi česa jim pripada prav posebno mesto na underground metal sceni. Četudi je v svetu glasbe prisotno ogromno bendov, ki so navdihnjeni s strani starih pozabljenih kultur (dober primer so recimo Nile), vendar pa so le redki dovolj determinirani, da omenjena izročila dodobra raziščejo. Pričujočemu bendu to še kako dobro uspeva, če pa bi radi bolj zgovoren dokaz, pa prisluhnite svežemu ploščku The 9th King, ki služi kot vzpodbudni uvod v začetek novega leta. Na njem boste našli miks tradicionalnega in modernega oz. ventil, ki omogoča, da izročilo določene kulture pride do izraza tudi v današnjih, bistveno drugačnih časih. Saqra’s Cult ne igrajo klasičnega black metala, saj kljub kričečemu vokalu in agresivnim ritmom nudijo dovolj prostora melodičnosti in strukturiranosti epskih komadov. Teh na ploščku ni veliko, so pa zato toliko bolj dolgi in zvočno kompleksni, da bodo zadovoljili zahtevnejše odjemalce zvoka. Skupina prav tako ne vztraja pri ponavljaju enega in istega ritma, saj prva dva komada poskrbita za brzino in agresijo, medtem ko sta preostala dva bistveno bolj počasnejša in dajeta ogromno poudarka na mračnosti in peklenskosti izročila. Raznoliko in bogato… tako kot inkovska kultura.

Ocena 4

Religious Observance: Utter Discomfort

Kaj pričakovati od albuma, ki ti že v naslovu napove, da ti bo ponudil hudo neprijetnost? In kaj se zgodi, da je albumu popolnoma vseeno, če se ob njem počutiš neprijetno? Preprosto; dobiš plošček Utter Discomfort avstralske sludge noise zasedbe Religious Observance, ki prisega na vse možne stvari, razen na kompromise. Njeno glasbeno izražanje sega onkraj meja “klasičnega” dretja in nažigavanja ter skuša zgraditi atmosfero, kjer se srečujeta hrup in harmonija. Vsaka pesem nima jasne strukture oz. začetka, jedra in zaključka, ampak poskuša zgraditi določeno vzdušje in iz njega ustvariti sestavljanko pošastnih kitarskih gromov, razglašanega kričanja in noisovskega cviljenja, ki navkljub kakafonični razigranosti ohranja rdečo nit in poslušalca popelje na kratko, vendar sladko potovanje v središče zvoka, ki je lahko marsikaj več kot zgolj skupek že slišanih idej. Religious Observance vsekakor niso skupina, ki bi vztrajal pri ponavljanju eni in istih vzorcev, ampak skuša glasbo dojemati na karseda širok način. Utter Discomfort morebiti ne obljublja ugodja, vendar pa bo za marsikoga, ki ima rad bolj ekstremne oblike glasbe, idealna izbira.

Ocena -5

 

Guðveiki: Vængför

Četudi so za nami božični in novoletni prazniki, v tem času black metal scena ni počivala. Le dan po božiču je namreč luč sveta ugledal ploščati prvenec mednarodne zasedbe Guðveiki, ki se lokacijsko potepa nekje med Islandijo in ZDA. Plošča z nenavadnim naslovom Vængför je zbirka šestih komadov v povprečni dolžini šestih minut in je namenjena oboževalcev produkcijsko nespoliranega, surovega in umazanega black / death metala. Plošča je zasnovana kot preplet kaotičnega in harmoničnega, destrukcije in obnove ter svetlobe in teme. Sliši se kot filozofsko nakladanje, vendar lahko vam zagotovim, da pričujoči album nima ne prostora, še manj pa časa za leporečenje; že od uvodnega komada Fóstureyðing stjarna je jasno, da smo priča izredno specifični black metal godbi, ki ji klasično ustvarjanje pesmi ni ravno pogodu, se pa zato toliko bolj poslužuje eksperimentiranja in spontanega iskanja rdeče niti. Gre za atmosferično ploščo, ki jo je priporočljivo poslušati v enem kosu, saj na tak način pusti bistveno močnejši vtis in še bolj izpostavi svoje kvalitete. Uspeh izdelka pa je ob koncu odvisen od pričakovanj odjemalca; če od plošč pričakujete zbirko najboljšega, kar bend splavi na površje v določenem časovnem obdobju, tole ni primerno za vaša ušesa. To je plošča, ki jo je potrebno slišati na nekonvencionalen način, kot zgodba, razdeljena na poglavja, ki šele z zaokroženo celoto pridobi na smislu. Zato bi Vængför v prvi vrsti priporočal glasbenim izbričnežem, ki jih “klasična” godba ne interesira preveč in si želijo nekoliko drugačne izkušnje.

Ocena 4