Neznana avtorica: Vprašaj Alico

Rezultat iskanja slik za vpraÅ¡aj alicoKnjig, ki tematizirajo mladoletne odvisnike in njihove vsakdanje boje z omamo, je ogromno in so še posebej pretresljive, saj so glavni junaki mladi oz. tisti, ki v cvetu mladosti spoznajo najbolj temačne plati življenja. Verjetno najbolj poznana knjiga na to temo je Mi, otroci iz postaje Zoo avtorice Christiane F., ki je na srhljivo dokumentarističen način opisovala brutalno odraščanje 15 – letnice iz Berlina in njenega padca v brezno heroinske odvisnosti. Nekaj podobnega se zgodi tudi glavni junakinji dnevniškega romana Vprašaj Alico sicer neznane avtorice. Kot že rečeno, je pričujoča knjiga zbrika dnevniški zapiskov sprva vesele in pozitivne 12 – letnice, ki živi v ljubeči in urejeni družini ter nekega večera na zabavi nepričakovano spije kokakolo, v katero je pomešano mamilo LSD. Naivno dekle začnejo pobegi v mamilaške tripe vse bolj fascinirati, čeprav se potihem zaveda nevarnosti, ki jo prinašajo droge. Skozi zapise spoznavano razklano dušo občutljivega, sramežljivega in sicer bistrega dekleta, ki si želi hitro odrasti, vendar s tragičnimi posledicami.

Vprašaj Alico ni roman s klasično vsebinsko strukturo, saj ponudi le droben vpogled v življenje glavne junakinje v razponu treh let. Posebnost zgodbe je glavna junakinja, ki ni tipična egoistična, nasilna in pretirano samozavestna odvisnica, ampak naivno dekle, ki želi ugajati družbi, čeprav sama potihem priznava, da jo ta večkrat duši kot pa sprejema. Osrednji zaplet romana ni toliko sam boj z odvisnostjo, ampak predvsem s preteklostjo in grehi, ki jih je dekle pustilo za seboj. Tudi, ko se glavna junakinja ozdravi, jo nekdanji narkomanski pajdaši zasledujejo, zastrašujejo in celo omamijo do te mere, da je poslana v psihiatrično bolnišnico. Glavni negativec zgodbe tako niso droge, ampak družba sama, ki izvaja psihično nasilje nad posameznikom. Gre za precej unikaten vidik na že večkrat obravnavano temo odvisnosti in že zaradi tega je Vprašaj Alico vreden branja. Roman hkrati obravnava tipične najstniške muhe kot so zaljubljenost, prijateljstvo, zvestoba, izdaja ter konflikti z odraslimi, hkrati pa tudi v najbolj temačnih trenutkih ohranja čut za humanost. Nekatere bralce bo verjetno zmotilo, da dnevniški zapisi nimajo neke zaključene celote, še posebej glede na tragični epilog (tri tedne po zadnjem zapisu je avtorica umrla zaradi predoziranja), toda ta nedokončanost naj služi kot opomin mladim in staršem, da so v življenju srečni konci lahko tudi navidezni.

Ganljiva, pretresljiva in iskrena izpoved o peklu odvisnosti in življenja.

Ocena +4

Advertisements

Neil Jordan: V koži drugega

Rezultat iskanja slik za v koži drugegaNeil Jordan je širši javnosti – predvsem pa ljubiteljem sedme umetnosti – poznan kot filmski režiser, odgovoren za nastanek takšnih klasik kot sta The Crying Game in The Interview With The Vampire, medtem ko ga v vlogi pisatelja ne srečujemo tako pogosto. Za primer tega, kako se Jordan znajde v tej poziciji, je priporočljivo branje romana V koži drugega, ki se sprehaja na meji med literarnim razvedrilom in zahtevnejšim psihološkim čtivom. V njem Jordan predstavi zgodbo mladeniča Nicka, ki se prebija skozi precej dolgočasno življenje v delavskem okolišu južnega Dublina; njegov oče, sicer pobiralec stav, je pogosto odsoten, njegova zaščitniška mater ga redno vodi na bazen, domišljijo pa mu še dodatno buri sosednja hiša, v kateri je nekoč prebival sloviti Bram Stoker. Motivi vampirizma in gotske estetike se pojavljajo skozi cel roman in služijo kot mračna napoved bizarnosti, ki sledijo; Nick namreč ugotovi, da ima dvojnika po imenu Gerald, ki živi na severnem, bol jpremožnem delu Dublina. Dvojica se nekega dne po naključju sreča in začne izrabljati svoji identiteti, še posebej pri osvajanju žensk, vendar pa temu kmalu sledi tragedija.

V koži drugega je lepo spisan, duhovit, skrivnosten in hkrati konflikten roman, ki bo pri bralcu sprožal dvojne občutke. Jordan nas kot moderni James Joyce pelje skozi različne predele Dublina in razvija zgodbo o Nicku in Geraldu, najbolj pa zasije v trenutkih, ko pripoveduje o Nickovem otroštvu, njegovih bizarnih navadah, čudaškem odnosu do matere ter patološkem strahu pred Stokerjevim vampirjem, ki naj bi prebival v sosednji hiši. Jordanov jezik je prefinjen, ravno prav preprost in hkrati poetičen, njegov občutek za humor ter oko za detajle pa zgodbo o dvojnikih naredita še bolj zanimivo. Škoda le, da je roman občutno predolg in da večkrat gradi napetost za precej neimpresivne zaključke, ob katerih se bralec počuti nekoliko prikrajšanega. Nekatere bodo zmotili tudi ženski liki, ki so nekoliko preveč pasivni in razumevajoči do spletkarjenj glavnih junakov. Nasploh se zdi, da Jordan tako Nicku kot Geralu preveč popušča in jima ponuja zelo enostavne rešitve kompleksih problemov. To zna biti problematično, še posebej zaradi tega, ker je okvirno sporočilo romana o tem, da se je težko počutiti dobro v lastni, kaj šele v koži nekoga drugega. Navkljub napakam je V koži drugega zabaven, napet in psihološko kompleksen roman.

Ocena 4

Jo Nesbo: Ščurki

Rezultat iskanja slik za jo nesbo ščurkiNorveški pisec Jo Nesbo je priljubljenega detektiva Harryja Hola prvič predstavil v vroči kriminalki Netopir, kjer je po Avstraliji lovil razvpitega serijskega morilca z apetitom po nemočnih ženskah. Roman je izvrstno prepletal temačno dogajanje in grafične opise nasilja z eksotičnimi prizori avstralskih mest in divjine, vse skupaj pa je zapakiral v nepozabno bralsko izkušnjo. Ščurki je drugim roman v seriji primerov detektiva Harryja, ki je tokrat poslan v popolnoma drugačno okolje; od smoga, prostitucije, nasilja, korupcije in pedofilije onesnažen Bangkok. Tam mora raziskati okoliščine umora norveškega veleposlanika, vendar pa je hkrati postavljen pod ultimat, da mora policijska preiskava potekati v popolni tajnosti, da ne bi prišlo do mednarodnega škandala, še posebej, ko se izkaže, da je norveški predsednik vlade na mesto veleposlanika postavil nesposobneža s pravimi političnimi povezavami. Če bi Ščurke primerjal z Netopirjem, bi rekel naslednje; če je bil slednji predjed, so Ščurki glavna jed. Z drugimi besedami; vse tisto, kar vam je obračalo želodec v Netopirju, je tokrat potisnjeno do maksimuma. Svet, v katerega vstopa Harry, je dobesedeno ogaben in skoraj popolnoma oropan kakršnegakoli moralnega kompasa. To je svet, kjer se trgovanje z otroci ne sankcionira, ampak zgolj pomete pod preprogo. Svet, v katerem se ozdravljeni alkoholik Harry ne bi smel nahajati. Nesbo uspe znova gledalca zvabiti v enako sprevržen kot fascinanten svet kriminala, seksualnih fetišev in političnih zarot, pri tem pa uspe odgrniti tudi nekatere skrite podrobnosti glavnega junaka (npr. Harryjev odnos s sestro), zaradi katerega nam je ta še bližje kot sicer. Temačna kriminalka, ki jo ne boste zlahka izpustili iz rok.

Ocena +4

Jo Nesbo: Netopir

Rezultat iskanja slik za JO NESBO NETOPIRNetopir je prvi v seriji kriminalnih romanov norveškega pisatelja Joa Nesboja, ki je svetu predstavil lik inteligentnega, trmastega in hkrati problematičnega detektiva Harrya Hola. Ta se v svoji prvi veliki avanturi odpravi v deželo “tam spodaj” oz. Avstralijo, da bi raziskal okoliščine brutalnega umora mlade Norvežanke, ki je bila v domovini televizijska zvezdnica malega kova, tujina pa je bila do nje bistveno manj prizanesljiva. In kot je moč pričakovati pri Nesbojevih romanih, ne ostane vse samo pri eni žrtvi in kmalu je Hole na sledi serijskemu morilcu, ki se že več let uspešno izmika oblastem, hkrati pa potuje po deželi in tako pušča krvave sledi praktično vsepovsod. Okostje romana je resda kriminalka o lovu na morilca, toda napeto dogajanje občasno prekinejo duhoviti dialogi med Harryjem in njegovim partnerjem po imenu Andrew, ki je po rodu aborigin (avstralski domorodec) ter rojstvo poletne romance med Harryjem in natakarico Brigitto.

Netopir je spetno spisan, berljiv in hkrati psihološko poglobljen roman, ki presega žanrske okvirje in ga tako ni moč obravnavati kot še en klasični kriminalni triler o lovu na morilca. Nesbo v okvirno zgodbo namreč vplete tudi zanimive zgodbe iz avstralske folklore, hkrati pa bralca informira o podcenjujočem položaju aboriginske manjšine v Avstraliji. Ti elementi niso sami sebi v namen oz. namenjeni raztegovanju vsebine, temveč se prepričljivo zlivajo z preostalimi deli zgodbe v smiselno celoto. Seveda pa je Netopir v prvi vrsti roman o detektivu Harryju Holu, ki se bralcem prikupi s svojo odločnostjo, šarmom, trmoglavostjo in tudi ujetostjo v brezno notranjih demonov. Hole je daleč stran od portreta idealnega pozitivca, toda po drugi strani ga Nesbo nikoli ne naslika v pretirano nemoralni luči, zato se nam navkljub alkoholizmu, samopomilovanju in grehom iz pretelkosti še vedno močno prikupi. Netopir je kvalitetno prvo poglavje v kriminalni “sagi” inšpektorja Harryja Hola.

Ocena +4