Takšen strip, kot je Sokol in golobica, je moral nastati. Delno zaradi tega, ker smo tudi v Sloveniji potrebovali kvalitetno politično satiro, ki je v tem primeru zavita v osladno ljubezensko zgodbo, še bolj pa zato, ker glavni junak stripa Janez Janša, sicer predsednik stranke SDS, iz dneva v dan postaja vse bolj podoben kakšnemu liku iz stripa oz. karikaturi. Janša je s svojimi pogostimi izpadi znotraj in zunaj parlamenta krojil vsebino pričujočega dela, svoj piskrček pa so prispevali tudi njegovi goreči verniki, ki okoli njega ustvarjajo pravi mit. Zanje je Janša ideal, brezmadežni slovenski heroj, ki bi z zamahom roke oklofutal Petra Klepca in Martina Krpana. Zanje je Janša požrtvovalni bojevnik, ki skuša obvarovati klene Slovencev pred zlobnimi silami komunistov, udbomafije, trenerkarjev, opankarjev in levih fašistov. Če povem drugače; Sokol in golobica je ironični strip, nad katerim so se najbolj hudovali Janševi podporniki, pa četudi jim na dlani servira lastno predstavo o tem, kdo je Janša. Ta je v stripu prikazan kot junak iz mehiških telenovel; izklesan, pogumen, ljubeč in pošten, ki zvesto ščiti svojo Urško pred zahrbtnimi napadalci. Pravzaprav je njegova edina napaka to, da je preveč dober. Da je naiven. Da je usmiljen do tistih, ki mu nagajajo. Janša se nahaja v svetu, kjer so ločnice med dobim in slabim; zlobneži živijo zgolj zato, da nagajajo našemu junaku, on pa živi za vse nas.
In v skladu z mitom o Janši strip postreže s pričakovanimi karakterizacijami; Borut Pahor se javnosti prodaja kot veliki up levice, čeprav se izkaže, da je zgolj narcisoidni blefer, Dimitrij Rupel je priliznjenec, ki mora prenašati muhe svoje, s klobuki, oblekami in (kakopak!) Janšo obsedene žene, Milan Kučan je pričakovano stric iz ozadja, ki v stilu mafijskega dona nastavlja mine idiličnemu zakonu Janše in Urške itd. Skratka; Sokol in golobica je tisto, kar je E.L. James počela za sago Somrak; je fan-fiction oboževalca Janše, ki se zgolj s pomočjo pretiravanja uspe dokopati do resnice o tem, kdo Janša sploh je. In kot sem že omenil; Janša je v tem stripu točno takšen, kot ga vidijo njegovi podporniki, zato je še toliko bolj absurdno dejstvo, da nekateri strip obravnavajo kot komunistično propagadno. Zakaj že? V njem Janša vedno zmaga in drugi izgubijo. Še več; delo na glavo postavi heliocentrični sistem in brez sramu razkriva, da se Zemlja ne vrti okoli sonca, ampak okoli Janše.
Vrhunska epska romanca, na katero bi moral biti Janša ponosen.
Ocena 5