Filmske cvetlice in pleveli 2018

Povezana slika

Leto 2018 je skoraj pri koncu (mnogo prehitro, če mene vprašate) in kot je že v navadi, bo moja malenkost odpotovala v bližnjo preteklost in preverila, kateri filmi so nas s svojo prisotnostjo blagoslovili ali pa močno spravili ob živce. In ker je treba vsako stvar začeti s pozitivno noto, si bom naprej ogledali filmske presežke leta 2018. Eden od vidnejših je atmosferična družinska grozljivka Hereditary, ki so jo mnogi upravičeno razglasili za najbolj strašljiv film leta. Neprijetna atmosfera, odsotnost nenadnih skokov kamero in bučne orkestralne glasbe, kompleksna zgodb, izvirni simbolizem, odličen soundtrack in presunljiva predstava Toni Collette v vlogi psihično izčrpane matere naredijo iz pričujočega filma čisti užitek, ki preseže žanrske okvirje in ustvari nekaj, kar si bodo z veseljem pogledali tudi najbolj zahtevni gurmani sedme umetnosti. Popolno nasprotje omenjene grozljivke pa je komična drama Eight Grade, ki je postala velika festivalska uspešnica ter eden najboljših mladinskih filmov zadnjih let. Očarljiva, bridka, zabavna in z vrhunsko igro Elsie Fisher podprta komična drama o tednu dni v življenju osamljene osnovnošolke, zadane gledalca naravnost v srce in ga ne pusti ravnodušnega.

Rezultat iskanja slik za FIRST REFORMEDLeto 2018 je bilo z vidika blockbusterjev precej klavrno, saj so vsi po vrsti razočarali ali pa pusti precej mlačen vtis, so pa zato ugled reševali “manjši” filmi, ki se morebiti niso uspeli pohvaliti z velikanskim finančnim izplenom, so pa zato toliko bolj kvalitetni. Letos so nas osvojili provokativni in odlično odigrani filmi kot so drama o verskem ekstremizmu First Reformed, romantična drama o destruktivni ljubezni na začetku 50. let Phantom Thread, biografska komedija I, Tonya, črna komedija Tully, pretresljive družinske drame The Tale, Nancy, Sadie in Leave No Trace, srhljiv dokumentarni prikaz največjega pokola v zgodovini Norveške U-July 22, poljska zgodovinska romanca Cold War in grenko sladka pripoved o najstnici v krščanskem kampu za “zdravljenje” homoseksualnih nagnjenj A Miseducation of Cameron Post. Nič slabše se ni odvijalo žanru grozljivk, kjer so poleg že omenjene Hereditary močan vtis pustile mladinska strašljivka Pyewacket, psihadelični triler Mandy, ZF bizarščina The Endless, Lovecraftovsko zasnovana grozljivka The Apostle, medmrežna trilerja CAM in Searching in verjetno najbolj čudaški film letošnjega leta, body horror drama Possum.

Da ne bi zapravljali preveč časa, bom za konec tega dela pregleda omenil še preostale filme, ki si zaslužijo titulo najboljših produktov sedme umetnosti letos; dramski triler Bomb City, psihološka kriminalka You Were Never Really Here, kriminalni črni komediji Brothers’ Nest in Small Town Crime, ZF pustolovščina Annihilation, zgodovinska satira The Death of Stalin, westerna The Ballad of Buster Scruggs in Sweet Country in slovenska drama o odraščanju v prevzgojnem domu Posledice.

Rezultat iskanja slik za JURASSIC WORLD FALLEN KINGDOM WALLPAPER

Sedaj pa se pripravite, ker bo začelo zaudarjati; pred nami so največje filmske smeti letos in tudi teh ni bilo malo. Bili smo priča sila dolgočasnemu zadnjemu poglavju v “erotični trilogiji”, ki to ni, (Fifty Shades Freed), nesmiselnim in kreativno utrujenim tekom pred dinozavri (Jurassic World: Fallen Kingdom), vesoljskimi in futurističnimi zmešnjavami (The Cloverfield Paradox, Mute), patetičnimi politično korektnimi zateženkami (A Wrinkle in Time, A Hate U Give), obupno klišejskimi grozljivkami (Truth or Dare, The Meg, Revenge), amaterskimi izdelki priznanih režiserjev (Eastwoodov The 15:17 to Paris in Francov Future World) ter filmi brez pravega razloga za obstoj (Robin Hood, Sherlock Gnomes, Show Dogs, Escape Plan 2: Hades). Med filmi, ki so ogromno obetali in toliko bolj razočaral, pa lahko uvrstim klavrno obuditev franšize The Predator ter igrano lutkovno kriminalno komedijo The Happytime Murders.

Leto 2018 je bilo na področju filma precej vzpodbudno, saj je moja malenkost naletela na mnogo več kvalitetnih izdelkov kot pa smeti. In še ena lekcija za naprej; včasih morate raziskovati, da se dokopate do pravih draguljev. Želim vam še naprej veliko dobrih filmov v letu 2019!

Advertisements

Nokas (2010)

Povezana slika

Nokas je norveški akcijski triler, ki beleži ozadje enega najbolj drznih ropov v zgodovini Norveške; 5. aprila 2004 je skupina enajstih do zob oboroženih moški izvedla rop banke, ki bi moral po vseh načrtih trajati osem minut, vendar pa se je zaradi hitre odzivnosti policije in nepripravljenosti ekipe zavlekel v neskončnost in privedel do strelskega obračuna na ulicah mesta Stavanger. Film hitro in osredotočeno niza dogodke tistega usodnega dne; od priprave roparjev na tvegano akcijo, posredovanja policistov na prve opozorilne alarme, samega naskoka na banko in težav z neprebojnim steklom ter vse do streljanja med roparji in policisti na mestnih ulicah. Nokas je izredno napet, dinamičen in natančen akcijski film, ki se izogiba kakršnemukoli komentarju in razlagi ozadja ropa (o roparjih tako ne izvemo praktično ničesar, o policistih pa za ščepec več), kar je hkrati dobra kot slaba novica. Osredotočenost na sam dogodek gledalca neposredno vrže v samo dogajanje in ga drži v napetosti vse do konca, hkrati pa film ostaja nekoliko površinski in ne posreduje ničesar, kar ne bi znal pojasniti povprečni dokumentarec. Prav tako se film večino časa posveča obračunu pred banko, medtem ko je rop nanizan zgolj mimogrede in vse prej kot spektakularno, kar pa je verjetno bil tudi namen filma. Nokas v nobenem pogledu ne prinaša revolucije v žanr filmov o bančnih ropih, je pa kljub temu dobro posnet, odlično odigran in napet stampedo.

Ocena 4

 

Ida (2013)

Povezana slika

Poljski režiser Pawel Pawlikowski je filmar, ki skozi preproste podobe, statične kadre in mnoge tihe trenutke razvije pripovedno nit, kateri se gledalec bodisi prepusti ali pa jo označi za pretenciozno napihovanje. Ida je njegov “klasični” film z vsebino, ki bi jo lahko zapisali v par stavkih; leta 1962 se mlada redovnica tik pred zaobljubo odpravi k svoji odtujeni teti, da bi odkrila, kaj se je v resnici zgodilo z njenimi starši. Večina filma se odvija na podeželju s pobeljenimi travniki in mrtvimi drevesi, s čimer Pawlikowski izvrstno zajame turobno atmosfero povojne Poljske, hkrati pa s sabo potegne občutke glavnega junakinje, ki doživlja notranjo krizo zaradi soočanja s preteklostjo, s tem pa je na preizkušnjo postavljena tudi njena vera. Najboljši deli filma je predvsem kontrastni odnos med zadržano in moralno neoporečno Ido in njeno teto, ki se predaja seksualnim užitkom, popivanju in brezbrižnim odnosom do ljudi. Njuna nasprotja v osebnostih namreč še bolj omajajo moralne temelje glavne junakinje, ki ostaja na razpotju; ali se bo v celoti predala načinu življenja, ki jih je bil podan v zibelko ali pa se bo osvobodila v svetu, za katerega ni povsem prepričana, kaj ji pripravlja. Težka moralna vprašanja in perfektna črno-bela fotografija, dopolnjena z odličnimi igralskimi predstavami, naredijo iz filma Ido užitek za gurmane sedme umetnosti, zna pa se zgoditi, da bo počasen tempo katerega gledalca tudi odbijal. Odločitev je kakopak vaša.

Ocena -5

Patch Adams (1998)

Rezultat iskanja slik za PATCH ADAMS 1998

Hunter Doherty “Patch” Adams je zdravnik, ki se je s svojimi nekonvencionalnimi metodami zdravljenja približal svojim bolnikom in jih med drugim tudi naučil, da je smeh več kot pol zdravja. Njegovo široko srce, plemeniti aktivizem, ki je vedno skrbel za ljudi, odrinjene od širše družbe in smisel za humor sta ga naredila legendarnega in več kot primernega za navdihujočo filmsko biografijo. Škoda le, da je Patch Adams, kjer naslovnega junaka odigra Robin Williams, vse prej kot biografija, ki bi resničnemu Adamsu lahko bila v ponos. Ravno nasprotno; Adams nad končnim rezultatom ni bil zadovoljen in večkrat javno izrazil, da film sovraži do dna duše. Tega mu niti najmanj ne moremo zameriti, saj je Patch Adams nesramno manipulativen in žaljiv zmazek, ki se niti ne trudi pokloniti svojemu portretirancu, ampak izkoristiti določene dele njegovega življenja za kreiranje za lase privlečene melodrame o bebcu z dobrim srcem, ki je svoje uspehe dosegal zgolj s srečo, lažmi in celo kršenjem zakona. Williamsov Adams ni zdravnik s srcem, ampak kronični lažnivec in šarlatan, ki se prebija skozi življenje z retardiranimi komičnimi nastopi, manipuliranjem z ljudmi okoli sebe ter žaljivim prepričanjem, da se vsaka bolezen na tem svetu pozdravi s pokanjem šal. Film v svoji manipulativni drži kakopak ne zanemari enostranskega kritiziranja zdravstva, kjer je vsako, ki se ne strinja z Adamosovimi metodami, karikaturni brezsrčni zlikovec. In kar je še najbolj nesramno; film brez kančka slabe vesti izkoristi Adamosovo resnično tragedijo ob izgubi najboljšega prijatelja v namene vzpostavljanja prisiljene romance z žensko, ki v resnici ni nikoli obstajala. Končni rezultat vsega tega je film, ki se ne ozira na ves trud in trdo delo, ki ga je Adams vložil v svojo kariero, ampak nesramno izkoristi njegovo zgodbo za serviranje čustveno manipulativne in klišejske drame. Ena najslabših filmskih biografij vseh časov.

Ocena 1