A Nightmare on Elm Street (1984)

Rezultat iskanja slik za a nightmare on elm street 1984

Spanje mnogim ljudem predstavlja možnost počitka od stresov vsakdanjika, četudi nas v globokem spancu ponavadi pričakajo sanje in tudi nočne more. Kaj pa bi se zgodilo, če bi vsako noč v spanju doživljali nočno moro, ki vas lahko ubije? To vprašanje zastavi kultna krvava grozljivka A Nightmare on Elm Street, ki gledalca popelje v svet sanj, kjer na nič hudega sluteče “obiskovalce” preži z opeklinami izkaženi morilec Freddy Krueger, njegov teror pa je tako mogočen, da lahko nekoga umori tudi v realnosti. Pričujoči “sanjski” slasher, ki je režiserja Wesa Cravena za nekaj časa ustoličil za kralja filmskih grozljivk, je dokaz, da za učinkovito strašenje gledalce ne potrebuječ zapletene vsebine in kompleksno zgrajenih likov. Zgodba filma A Nightmare on Elm Street ne bi mogla biti bolj preprosta, o večini junakov pa izvemo zgolj najbolj osnovne informacije, še največ pozornosti pa je namenjene predstavitvi ikoničnega zlikovca Kruegerja, ki ga odigra nepozabni Robert Englund. Craven se za omenjene pomankljivosti filma odkupi z domiselno, napeto in strašljivo filmsko nočno moro, ki prepričljivo razbija mejo med resničnostjo in sanjami. Nenazadnje gre za klasično filmsko robo iz 80. let, ki temelji na melodramatični igri, rahlo cenenih posebnih učinkih in teatralnosti, toda vse to niti ni tako moteče, saj nas Craven brez težav drži v napetosti in postreže z rojstvom enega najbolj ikoničnih zlikovcev vseh časov. A Nightmare on Elm Street z vsebinskega vidika ni mojstrovina, je pa povsem spodobna in strašljiva zabava za vse generacije.

Ocena 4

Terminator 2: Judgement Day (1991)

Rezultat iskanja slik za terminator 2

Uspeh temačne ZF klasike Terminator je kakopak hitro sprožil ugibanja o nadaljevanju, vendar pa si je James Cameron za to vzel nekaj let premora in šele sedem let kasneje postregel z drugim (in tedaj sklepnim) poglavjem v zgodbi o vojni med ljudmi in stroji, ki se bo odvijala v prihodnosti. Tokrat se film osredotoča na datum 29. avgusta 1997, ko naj bi svet doživel nuklearno katastrofo, ki bi posledično vodila v že omenjeno vojno. John Connor (Edward Furlong v svojem igralskem debiju) je sedaj 10 let star problematični mulec, ki postane tarča naprednega terminatorja T-1000 (strašljivi Robert Patrick), medtem ko skušala fanta zaščititi njegova mati Sarah Connor (nabildana Linda Hamilton) in reprogramirani Terminator iz prvega dela (Arnold Schwarzenegger), ki tokrat igra vlogo varuha, ne pa ubijalca. Terminator 2: Judgement Day je v tehničnih pogledih močan napredek od svojega predhodnika, saj postreže s tudi za današnje visoke standarde izredno impresivnimi posebnimi učinki (še posebej T-1000, ki lahko menjava oblike ter se spremeni v tekočino) in vratolomno akcijo, ki jo lahko obvlada samo tak mojster kot je Cameron. Nasploh je drugi del Terminatorja bolj akcijsko orientiran in se odmakne od hladnega, temačnega in strašljivega tona prvega dela, vendar pa še vedno uspe obravnavati kompleksne vsebinske teme kot so človeška fascinacija nad uničenjem ter če je stroj zmožen razumeti globoka čustvena stanja kot so smeh, jeza in žalost. Ne smemo pa pozabiti na vrhunske igralske predstave ter dejstvo, da Cameron postreže z likom močne ženske, še preden je Hollywood popolnoma zgrešil poanto tega. Četudi je Terminator 2: Judgement oropan nekaj temačnega suspenza izvirnika, je še vedno spošljivo vreden zaključek kiborske sage.

Ocena -5

Before Sunrise (1995)

Rezultat iskanja slik za before sunrise

Za ljubezen velja, da se pojavi na najbolj neobičajnih mestih in ob najbolj neobičajnem času. To dokazuje tudi preprosta romantična drama Before Sunrise, ki ima sicer rahlo za lase privlečen “zaplet”; na vlaku za Dunaj se srečata američan Jesse (Ethan Hawke) in francoska študentka Celine (Julie Delpy), ki skupaj preživita noč v avstrijski prestolnici, čeprav je obema jasno, da se bosta ob nastopu zore morala ločiti. Težko je verjeti, da bi se dekle brez pravega razloga odločilo sprejeti povabilo popolnega neznanca, toda po drugi strani je Before Sunrise tiste vrste film, kateremu je tovrstne preblike treba odpustiti. Še posebej zaradi tega, ker je razvoj romance med Jessejem in Celine v nadaljevanju izredno prepričljiv, čustven in poln inteligentnih dialogov, režiser Linklater pa se vztrajno poslužuje vsebinskega minimalizma, s katerim znova dokaže, da je manj preprosto več in da je včasih moč dobrih zgodb v besedah in podobah, ne pa v “akciji” in hitrem tempu. Za dober rezultat poskrbita tudi odlična Hawke in Delpyjeva, med katerima vlada odlična kemija, njuna lika pa sta prav tako dovolj življenjska in očarljiva, da se z njima gledalec poistoveti. Žal pa film intimnost zgodbe okuži z nepotrebnimi klišeji, ki pošteno preizkušajo gledalčevo zmožnost sprejemanja sentimentalizma in prepričljivih emocij. Kljub napakam pa je Before Sunrise prikupna, topla, zabavna in ganljiva zgodba o tem, da so preproste reči najlepše.

Ocena 4

Ed Wood (1994)

Povezana slika

Edward Davis Wood Jr. je bil filmar, ki za časa svojega življenja ni dosegal večjih uspehov in to z dobrim razlogom; njegovi filmi so bili konfuzni, polni tehničnih napak, vsebinskih lukenj in lesenih igralskih kreacij. Šele po njegovi smrti je pridobil na svetovni prepoznavnosti, ko so njegov ZF šoker Plan 9 From Outer Space razglasili za najslabši film vseh časov, Ed Wood pa je bil deležen naziva najslabšega režiserja vseh časov. Njegovo nenavadno življenje skuša povzeti šarmatna, zabavna in presenetljivo čustvena biografija Ed Wood, kjer vlogo naslovnega junaka prevzame Johnny Depp v svoji najboljši vlogi v karieri. Film o življenju “najslabšega režiserja vseh časov” bi lahko v neodgovornih rokah postal zgolj cenena komedija, ki bi se preprosto norčevala iz Woodovega amaterizma in čudaških fetišev (rad je nosil ženska oblačila in celo med služenjem vojske juriširal na sovražnika v ženskem spodnjem perilu), toda Tim Burton se v svojem najbolj neobičajnem projektu loti bistveno bolj zahtevnega cilja; pustiti ob strani dejstvo, da je bil Wood precej šlampast filmar in izpostaviti njegovo strast do sedme umetnosti ter dobrosrčnih prizadevanj, da bi svojemu prijatelju, iztrošenemu zvezdniku Beli Lugosiju (izvrstni Martin Landau) povrnil vsaj nekaj trenutkov stare slave. In četudi je Ed Wood poln humorja, ki večkrat cilja na Woodove nore ideje med snemanji filmov, je hkrati tudi spoštljiv poklon umetniku, ki v življenju nikoli ni imel veliko sreče, zato se je bil prisiljen znajti na svoje načine, pri tem pa je venomer ohranjal težavno ravnovesje med svojimi pretiranimi ambicijami ter realnimi možnostmi za uspeh. Burtonova biografija ni samo odlična predstavnica svojega žanra, ampak tudi mojstrovina, ki bi jo moral videti vsak nadebudni mlad filmar.

Ocena 5