Dances With Wolves (1990)

Povezana slika

Kevin Costner je v začetku 90. let minulega stoletja veljal ne zgolj za veliko filmsko zvezdo, ampak za enega najbolj privlačnih moških na svetu. Očitno pa Costnerju ta zvezdniška slava ni predstavljala ideala in se je želel dokazati kot talentiran filmski umetnik. Zato ne preseneča, da je njegov celovečerni prvenec eden najbolj ambicioznih in epskih filmov vseh časov, lirični western Dances With Wolves. V njem spremljamo navdihujočo zgodbo poveljnika Dumbarja, ki v času ameriške državljanske vojne povede svoje tovariše v zmago na bojišču, zato nadrejeni ugodijo njegovi želji, da bi ga premestili v osamljeno vojaško postojanko na zahodni meji. Kmalu po njegovem prihodu naveže zavezništvo z lokalnim indijanskim plemenom in kmalu za seboj pusti preteklost ter postane enakopravni član plemena. Dance With Wolves je na vseh ravni lep film; je napolnjen s sapo jemajočimi prizori neokrnjene narave divjega zahoda, spoštljivimi pokloni indijanski kulturi, preprostim simbolizmom, odličnimi igralskimi predstavami in Costnerjevo determinacijo, da gledalci pripoveduje s čustvi nabito zgodbo o pozabljenih koščkih ne samo zunanjega sveta, ampak naše notranjosti. Nekateri bodo ob pogledu na “romantični” divji zahod resda zavijali z očmi in težko je reči, da se Costner ne odreka sentimentalizmu, vendar nihče ne more očitati Costnerju, da nima vizije in ambicij, ki mu nenazadnje pomagajo usvariti dobesedno velik film. In četudi včasih rečemo, da je manj več, lahko v primeru Dance With Wolves rečemo, da večje pomeni boljše.

Ocena +4

Advertisements

The King of Comedy (1982)

Povezana slika

The King of Comedy na prvi pogled deluje kot navdihujoč film o vzponu obetavnega stand up komika, ki navkljub talentu nima priložnosti, da bi tega lahko razkazal širni publiki, zato se zateče k ekstremnim potezam za svojih petnajst minut slave. Toda izkaže se, da Rupert Pupkin (Robert De Niro v najbolj neobičajno vlogi dotedaj) ni pretirano bister in talentiran komik. Še več; je duševno neuravnovešen, ujetnik lastnih fantazij o uspehu ter kronična zguba, ki je za lasten uspeh pripravljen žrtvovati vse, tudi življenja drugih ljudi in se zatekati h kriminalnim dejanjem, kot je ugrabitev znanega komika Jerryja Langforda (legendarni Jerry Lee Lewis, ki v resnici igra samega sebe) v namene izsiljevanja za nastop v njegovem megapopularnem pogovornem šovu. The King of Comedy je črna komedija absurda in groteskna satira o času poneumljanja medijskega sveta in glorifikacije bebavosti, katero pooseblja Pupkin s svojim katastrofalnimi šalami. Navkljub mnogim izvrstnim šalam, pikrim dialogom in odlični De Nirovi in Lewisovi igri je pričujoči film Martina Scorseseja v svojem bistvu svetlobna leta daleč od komedije, saj razgalja žalostno realnost, ki je v današnjem času ustvarjanja instant zvezdnikov brez talenta še toliko bolj izrazita. Klasika, ki vas bo nasmejala in hkrati opomnila, v kakšno brezno je padla naša družba.

Ocena 5

Taxi Driver (1976)

Rezultat iskanja slik za taxi driver 1976

Težko je verjeti, da je Taxi Driver, surova klasika Martina Scorseseja, stara že več kot 40 let, vendar še vedno tako srhljivo aktualna, da se vsak izmed nas lahko vpraša, če se zgodovina res v nedogled ponavlja. Danes, ko spremljamo vzpon raznih ekstremističnih skupin in smo zapadli v nesramežljivo glorifikacijo posameznikov, ki dojemajo nasilje kot edino sredstvo reševanja širših družbenih problemov, se zdi, da je takšnih osebkov, kot je osamljeni in nespečni Travis Bickle (Robert De Niro) vse več. Taxi Driver ni zgolj zgodba o duševno neuravnovešenem vojnem veteranu, ki skuša očistiti mesto simbolične umazanije, ampak brezkompromisen in brutalen prikaz stanja duha ameriške družbe v času zaključka vojne v Vietnamu, ko so se principi domoljubja in narodne samozavesti zrušili v prah, ostali pa so zgolj nečedni pogledi na gnilobo, nakopičeno po ulicah velikih mest. Scorsese še nikoli prej ni bilo v tako vrhunski formi, saj spretno dirigira tesnobno odisedajo sociopata, ki ni zmožen vzpostaviti toplega odnosa z ambiciozno žensko ali pa zaščititi mladoletno prostitutko (rosno mlada Jody Foster) na drugačen način kot da jo izpostavi nasilju, simboličnem (anti)sredstvu njene odrešitve. Vrhunska De Niro in Fosterjevega, močan scenarij in prepričljiva upodobitev v depresijo in samoprezir utapljajoče se družbe so dovolj zgovorni argumenti za večkratni ogled te klasike.

Ocena 5

Sex, Lies, and Videotape (1990)

Rezultat iskanja slik za sex lies and videotapes movie

Mnogo filmov se tematsko gibljejo okoli spolnosti, vendar le redki se te dotaknejo na zrel in kompleksen način, ki preseže zgolj fantaziranje o telesnih užitkih in potegne močne vzporednice s človekovimi emocijami ter razumevanjem samega sebe. Sex, Lies, and Videotape, dragulj ameriškega neodvisnega filma, ki je režiserja in scenarista Stevena Soderbergha izstrelil med najbolj prepoznavne predstavnike sedme umetnosti, je močna psihološka drama o skrivnostnemu Grahamu (James Spader), ki z željo po snemanju intimnih izpovedi ženske pred videokamero pretrese temelje dolgočasnega zakona med spolno zavrto Ann (Andie MacDowell) in Johnom (Peter Gallagher), ki ženo vara z njeno mlajšo sestro Cynthijo (Laura San Giacomo). Navkljub namerno cenenemu naslovu filma je ta vse prej kot to; Soderberg z enako mero občutljivosti kot samozavesti secira svoje junake in odpira inovativne poglede na seksualne težave, ki so posledica psihičnih motenj, potlačenih zamer in za moderne čase vseprisotnega občutka tesnobnosti. Motiva seksa in videokamer sta spretno uporabljena kot prerokbi časov, ki šele prihajajo; časov, ko lahko človek svoje najbolj intimne skrivnosti brez težav zaupa kosu plastike, medtem ko po drugi strani ni sposoben navezati pristnega stika s svojimi bližnjimi. Sex, Lies, and Videotapes je odlično odigrana in prefinjeno provokativna drama, ki vam bo ostala v večnem spominu.

Ocena 5