In Memorium: Ian Curtis

Povezana slika

17. maj 1980 v poznih večernih urah. Ian Curtis, pevec tedaj vzpenjajoče se post-punk skupine Joy Division, se še zadnjič zaplete v prepir s svojo ženo Deborah, ki je pred tem vložila zahtevek za ločitev. V strahu, da bi se mu poslabšalo zdravstveno stanje, ona želi preživeti noč s Curtisom v njegovem stanovanju na Barton Street, vendar se on odloči, da želi biti sam, preden zjutraj krene z vlakom v Manchester, da bi se srečal s člani svoje skupine o prihajajoči turneji po ZDA. Tekom mučne noči, polne vprašanj in dvomov o njegovi prihodnosti, si Curtis še zadnjič zavrti ploščo The Idiot rockerja Iggyja Popa ter ogleda svoj najljubši film Stroszek režiserja Wernerja Herzoga. Proti jutru Curtis napiše poslovilno pismo za svojo ženo, katera nekaj ur kasneje najde njegovo obešeno truplo v kuhinji. Curtis je storil samomor pri komaj 23. letih.

1. Nadzor

Rezultat iskanja slik za ian curtisBežen vpogled v življenje enega najbolj karizmatičnih in skrivnostnih frontmanov vseh časov je dovolj, da lahko vsaj delno razumemo, kaj je Curtisa pripeljalo do tako drastične odločitve, kot je samomor. Rojen 15. julija 1956 in odraščajoč v hladnem industrijskem okolju delavskega razreda v Manchestru, je že od malih nog veljal za zelo bistrega in načitanega dečka, ki se je še posebej zanimal za filozofijo in literaturo. Pri 12. letih je začel oblikovati okus za poezijo in glasbo, še posebej ljuba sta mu bila Jim Morisson (The Doors) in David Bowie, vendar pa si zaradi skromnih razmer, v katerih je živela njegova družina, ni mogel privoščiti nakupa plošč, zato je te pogosto kradel iz lokalnih trgovin. Med vrstniki se je izoblikoval status “posebneža” z unikatnim okusom za modo ter nagnjenostjo k uživanju najrazličnejših zdravil, ki jih je kradel s svojimi prijatelji. Navkljub dobrim ocenam v šoli je Curtis zelo kmalu obrnil hrbet izobrazbi in se posvetil iskanju službe, še posebej na področju kulture. Več let si je služil kruh kot javni uslužbenec v različnih institucijah, kjer je vlekel ogromno inspiracije za svoja besedila (pesem She’s Lost Control je opis njegove osebne izkušnje, ko je bil med delom priča burnemu epileptičnemu napadu mladega dekleta). Leta 1972 je spoznal tudi svojo bodočo ženo Deborah, s katero se je tri leta kasneje tudi poročil, četudi sta bila obsojena na življenje v majhnem stanovanju in bednih službah.

2. Joy Division

Rezultat iskanja slik za joy division

Leta 1976 je Curtis obiskal koncert Sex Pistols in po naključju srečal svoje nekdanje sošolce in prijatelje Bernarda Sumnerja, Petra Hooka in Terryja Masona, ki so tedaj kot punk trio imeli za sabo nekaj uspešnih nastopov. Zaradi zanimanja za glasbo in želje po nastopanju se je Curtis pridružil prijateljem kot pevec in tekstopisec. Novonastala skupina se je sprva imenovala Warshaw, vendar se je kasneje preimenovala v Joy Division, oznako za skupine judovskih deklet, ki so v koncentracijskih taboriščih nudila spolne usluge nemškim vojakom. Skupina je dokaj hitro pridobila na priljubljenosti in to iz mnogih razlogov; zaradi specifičnega darkerskega zvoka, mračnih besedil, ki so se dotikala mnogih neprijetnih tem (duševne bolezni, brezizhodnost delavskega razreda, samomor), seveda pa ne smemo pozabiti na Curtisovo nenavadno obnašanje na odru, ki je pogosto spominjalo na sprevržen ritualni ples. Joy Division so postali uspešni s svojo prvo ploščo Unknown Pleasures, ki še danes velja za enega najboljših glasebnih albumov vseh časov, tej pa je sledila še Closer, nakar je Curtisova smrt prekinila vse načrte o prihodnosti skupine. Preostali člani navkljub izgubi prijatelja niso prenehali z glasbenim ustvarjanjem in kasneje formirali zasedbo New Order.

3. Rušenje zidov

Rezultat iskanja slik za ian curtisCurtis je v privatnem življenju izoblikoval persono zadržanega in občutljivega človeka, ki pa je nenehno hrepenel po pozornosti. V besedilih je pogosto dajal vtis darkerskega poeta, ki je fasciniran nad področji kot so zgodovina (še posebej nacizem), psihologija in filozofija. Četudi je Curtis že od nekdaj veljal za mračnjaka, se je njegovo psihično stanje poslabšalo okoli leta 1978, ko so mu zdravniki diagnosticirali epilepsijo, ta pa mu tekom časa vse pogosteje preprečevala javno nastopanje. Njegova bolezen je strašljivo hitro napredovala, na koncertih pa je večkrat doživel hude epileptične napade, za katere so tako člani skupine kot publika sprva menili, da so del šova. Ti napadi so postali tako spontani in nepredvidljivi, da je Curtis s težavo končal nastope; že rahlo utripanje luči ali celo zvok bobna so bili dovolj za sprožitev napada. Povrhu tega je tudi Curtisov zakon z Deborah naletel na težave, ko se je leta 1979 zapletel v burno razmerje z belgijsko novinarko Annik Honoré, četudi je svoji ženi v poslovilnem pismu priznal, da je vedno ljubil samo njo. Napredujoča bolezen in zakonski brodolom so vse močneje vplivali na Curtisovo psiho, kar se je izražalo tudi preko njegovega pisanja vse bolj mračnih besedil z mnogimi skritimi sporočili, ki so nakazovala, da je fant na koncu z živci. Strašljive prerokbe so se nažalost uresničile 18. maja 1980, ko je Curtis storil samomor in se zapisal med glasbene legende.

Rezultat iskanja slik za ian curtis

Življenjska zgodba Iana Curtisa je kratka in tragična. Gre za zgodbo človeka, ki je z glasbo uspel prepričljivo zajeti mnoga potlačena čustva in jih izpovedati na način, ki nagovarja generacije tako glasbenikov kot poslušalcev po vsem svetu. Hkrati gre za zgodbo človeka, katerega je zaznamovala huda bolezen in mu vsakodnevno grenila tudi tiste redke trenutke, ko se je počutil srečnega ali pa vsaj zadovoljnega. In nenazadnje; bolezen mu je onemogočila delati tisto, kar je najbolj ljubil (poleg svoje družine); glasbo. Tega pritiska preprosto ni zdržal in zato svoji zgodbi spisal tragičen konec. Na srečo pa je za seboj pustil spoštovanja vredno zapuščino, ki ne bo nikoli utonila v pozabo.

Advertisements

In Memorium: Jon Nödtveidt

Povezana slika

Mislim, da ne obstaja glasbena zvrst, ki ne bila imela v svojih vrstah toliko čudaških osebkov, kot je ravno black metal. Spomnimo se recimo Niklasa Kvarfortha, vodje švedskih mistikov Shining, ki je na vrhuncu svoje kariere za leto dni izginil neznano kam in se nato vrnil na odre v stari / novi preobleki, ki je mnoge oboževalce razjezila, druge pa navdušila. Še bolj znamenit primer je Varg Vikernes, bolj znan po vzdevku Burzum, ki na svojih plečih nosi številne grehe; od požiga cerkva, vandalizma in celo umora najboljšega prijatelja Euronymousa iz tedaj njemu konkurenčne zasedbe Mayhem. In nikar ne omenjajmo številnih škandalov skupine Behemoth, ki se celotno kariero neposredno roga cerkvenim oblastem.  Vendar daleč najbolj misteriozna in kontraverzna figura v teh vodah je bil Jon Nödtvedit, frontman legendarne melodične black metal zasedbe Dissection, ki je pri komaj 31. letih storil samomor v vse prej kot lahko razložljivih okoliščinah.

1. Anatomija siren in zajcev

Rezultat iskanja slik za jon nodtveidt youngO njegovem življenju ni veliko znanega. Rojen je bil 28. julija 1975 v Strömstadu. Že od mladih nog je bil fasciniran nad mračnim in mističnim, zato ni presenetljivo, da se je že pri rosnih 13. letih mudil v trash metal skupini Siren’s Yell. Ker pa je Jon veljal za človeka s širokim razumevanjem glasbe, je želel prebiti meja trasha in se začel na veliko spogledovati s skandinavskim black metalom, ki je bil tedaj še v prvi fazi svojega razvoja z kultnimi Bathory na čelu. Po enem posnetem demu se je skupina razšla, vedno aktivni Jon pa je že našel nov kolektiv z imenom Rabbit’s Carrot, v katerem pa prav tako ni zdržal dolgo, saj se preostali člani skupine niso strinjali z njegovimi predlogi, da bi z zvokom krenili na področje bolj ekstremnega black metala. Po odhodu iz skupine pa se je začela pisati zgodovina, saj je Jon leta 1989 ustanovil svoj zelo osebni projekt, ki ga danes poznamo pod imenom Dissection. Leto kasneje je skupina posnela demo kaseto, s katero je v underground krogih sprožila nemalo pozornosti in opravila ogromno koncertov, ki so njihov status obetajočih mladih glasebnikov samo še dodatno potrdili.

2. Melodije, zavite v črnino

Rezultat iskanja slik za dissection

Dissection so skupaj s In Flames, At the Gates in Dark Tranquility predstavljali novo kri na švedski metal sceni in skupina je sprva preigrava zelo agresivno mešanico black in death metala, kasneje pa je tlakovala pot novemu žanru, imenovanem melodični black metal. Leta 1993 je izdala svoj prvi studijski album Somberlain, ki je zaradi izrazitega in za tiste čase precej provokativnega zbliževanja tako “obskurne” glasbe kot je black metal z nalezljivimi melodijami. Še večjih uspeh je skupina dosegla s svojim naslednikom Storm of the Light’ Bane iz leta 1995, ki jo je naposled ustoločil za padle kralje švedske metal scene. Posebnost Dissection je bila v tem, da ni želela obtičati v undergroundu in postati še eden od vasezagledanih alternativcev, ki se pritožujejo, da jih nihče ne razume, ampak je imela namen prodreti med širšo publiko oz. tiste, ki jim metal sploh ni dišal. Ob tem velja opozoriti, da skupina ni nikoli sklepala kompromisov in se podrejala trendom,  temveč je publiko privadila na njen zvok in to ji je tudi močno uspevalo. A na vrhuncu slave so se – kot je v black metalu v navadi – začele pojavljati prve težave…

3. Tempelj svetlobe in teme

Rezultat iskanja slik za jon nodtveidtKot že rečeno, je bil Jon že od nekdaj močno fasciniranim nad mističnim, kar je izražal preko svojih pesmi, leta 1995 pa z dejanji, ko je postal član okultne skupine Tempelj črne svetlobe. Prepričanja članov (teh sicer ni bilo veliko) je težko pojasniti, v osnovi so se navduševali nad konceptom kaosa, ki predstavlja močno alternativo zakonitostim vesolja, povrhu tega pa so se močno spogledovali z idejami satanizma in med drugim zagovarjali, da se mora posameznik popolnoma oddaljiti od modernega sveta v želji, da doseže spiritualno popolnost. Jon je celotno stvar jemal zelo resno, kar pa je privedlo do tragedije; leta 1997 je skupaj s svojim prijateljem Vladom umoril alžirskega priseljenca in homoseksualca Bena Meddoura. Dvojica je priznala krivdo, med preiskavo pa je policija v njunih stanovanjih našla ogromno literature in ostalih pripomočkov, povezanih s satanizmom. Tragedija je nemudoma sprožila celo vrsto debat o obstoju satanističnih tolp na Švedskem in kakšen vpliva imajo te na mlade. Kaj točno je bil motiv za umor, ni znano, so se pa pojavljale govorice o tem, da sta Jon in Vlad želela Meddoura žrtvovati v skladu z njunimi verskimi prepričanji. Dvojica je bila obsojena na sedem let zapora.

4. Vrnitev h koncu

Jon je bil leta 2004 izpuščen iz zapora in se vrnil k glasbenemu ustvarjanju. S tovariši iz Dissection je leta 2006 posnel še tretji (in zadnji) studijski album Reinkaos, kmalu zatem pa je skupina dokončno razpadla. Sprva se je zdelo, da je Jon uspel ubežati vplivu idej, ki so ga privedle do izvajanja okrutnega zločina, vendar temu ni bilo tako. 13. avgusta 2006  si je Jon sodil s strelom v glavo, kar naj bi predstavljalo del satanističnega rituala. Sprva so naokoli krožile novice o tem, da je storil samomor v krogu, obsijan s svečami ter z izvodom Satanistične biblije, kar se je kasneje izkazalo za lažno novico. Naslednja izjava, ki jo objavljam v celoti, povsem jasno razlaga Jonov odnos do samomora;

Satanist sam odloča o lastnem življenju in smrti in želi umreti z nasmeškom na obrazu, ko njegovo življenje doseže vrhunec, ko doseže čisto vse, kar si je zadal, nakar je pripravljen za vstop na novo raven izvenzemeljskega obstoja. Satanist nikoli ne konča svojega življenja, ko je žalosten. Satanist umre močan, ne zaradi starosti, bolezni ali depresije, čast pa mu pomeni več kot smrt! Smrt je orgazem življenja, zato živite kar se da razburljivo.”

Rezultat iskanja slik za dissection

Navkljub mnogim spornim dejanjem je Jon zapustil ta svet z dvignjeno glavo in (očitno) brez obžalovanj. Njegova zapuščina je v glasbenem smislu bogata, kot osebnost pa še danes dviga ogromno prahu med oboževalci metala. Po eni strani je bil izredno talentiran, razgledan in glasbeno podkovan mojster, vendar pa njegova dejanja in ekstremna verska prepričanja vedno znova mečejo močno senco nanj. Edina smiselna rešitev je, da se Jonovo ustvarjanje strogo loči od njegovih zločinov.

In Memorium: Scott Weiland

Rezultat iskanja slik za scott weiland

3. decembra 2015 je rock’n’roll doživel ogromno izgubo; med ameriško turnejo s svojo spremljevalno skupino Wildabouts je v 48. letu starosti zaradi prevelikega odmerka mamil umrl Scott Weiland, karizmatični pevec skupin Stone Temple Pilots in Velvet Revoler. Četudi je bilo splošno znano, da se je Weiland v preteklosti boril z odvisnostjo od drog, je novica o njegovi smrti pretresla celotno rock sceno, saj je ta izgubila enega od najbolj unikatnih vokalov in izvrstnih performerjev, ki je tako na odru kot tudi zasebno poosebljal tisti znani rek o seksu, drogah in rock’n’rollu. Njegovo življenje je bilo turbulentno in nekontrolirano, toda nihče ni pričakoval tako tragičnega konca.

Rezultat iskanja slik za scott weiland youngWeiland je privekal na svet 27. oktobra 1967 v San Joseju, Californija. Po končani osnovni in srednji šoli je dokaj hitro svoje življenje posvetil glasbi, četudi se je sprva med drugim preživljal tudi kot ustvarjalec kolažev. Leta 1986 je na koncertu punk skupine Black Flag trčil ob basista Roberta DeLea, s katerim sta bila po (ne)srečnem naključju zaljubljena v isto dekle, vendar je ta pripetljal postavil temelje za njuno dolgoletno prijateljstvo. Zaradi skupne ljubezni do ustvarjanja glasbe je dvojica začela iskati člane za njuno še nerojeno skupino. Weilandu in DeLeu sta se pridružila Eric Kretz in DeLeov starejši brat Dean. Od tod naprej se je začela pisati zgodovina; četverec je sprva nastopal pod imeni Swing ter Mighty Joe Young, vendar se je kasneje zaradi čudaške fascinacije nad kratico STP (med drugim se je bend želel imenovati Shirley Temple’s Pussy) preimenovala v Stone Temple Pilots. Skupina je dokaj hitro začela beležiti uspehe v krogih oboževalcev grunga in drugih podzvrsti alternativnega rocka ter opozorila nase z albumoma Core in Purple, ki sta uspešno kombinirala ostre kitarske zvoke z všečnim, melodičnim petjem. Seveda je k popularnosti zasedbe prispeval tudi Weiland, ki se je na odru spremenil v pravo rock pošast.

Rezultat iskanja slik za stone temple pilotsLeta 1995 je bila skupina na višku popularnosti; njeni albumi so se prodajali v milijonskih nakladah, Weiland pa je postal eden od največjih rock zvezdnikov. Žal pa to ni zaustavilo njegovega strmega padca v svet odvisnosti od drog; leta 1995 je prestajal pogojno kazen zaradi nakupa večje količine kokaina, tekom let pa se je ljubezen do omame samo še poglabljala. STP so se do leta 2001 uspeli obdržati na sceni, vendar pa so Weilandova zasvojenost ter vse pogostejši spori med ostalimi člani povzročili, da je skupina razpadla, kar pa še zdaleč ni pomenilo konec zgodbe. Weiland se je pridružil zvezdniški skupini Velvet Revolver, v kateri so se nahajali legendarni Slash, Matt Sorum in Duff McKagan iz Guns’n’Roses, na kitari pa jih je spremljal Dave Kushner iz kultne hardcore zasedbe Wasted Youth. Skupina je junija leta 2004 izdala svoj prvenec Contraband in ga prodala v kar treh milijonih izvodov, pesmi kot so Slither ter Fall to Pieces pa še danes veljajo za klasike modernega rocka. Drugi album Libertad sicer ni dosegel uspeha predhodnika, a je skupino trdno držal v zvezdniškem sedlu.

Rezultat iskanja slik za velvet revolver

V nasprotju z uspešno glasbeno kariero pa je Weiland v zasebnem življenju doživljal vse več padcev; boj z manično depresijo, odvisnostjo od različnih substanca (med drugim je skušal apetit po drogah zadovoljiti z alkoholom) in smrt mlajšega brata zaradi težav s srcem so na njemu pustilo močan davek. Kot da to ne bi bilo dovolj, je leta 2008 zaradi (ponovnih) sporov z ostalimi člani zapustil skupino Velvet Revolver ter omahoval med solo kariero ter vnovično združitvijo s STP. Po letu 2010 se je vrnil na odre tako z VR kot STP, vmes pa sodeloval s skupino Art of Anarchy, v okviru svoje solo kariere, ki se je začela že okoli leta 1998, pa je med drugim izdal album bluesa in celo božičnih napevov. Navkljub mnogim menjavam skupin je njegov vokal ostal prepoznavno kameleonski, saj je imel Weiland sposobnost tako globokega kot visokega petja, na odru pa je “igral” vlogo zblojenega rock zvezdnika, izgubljenega v svetu drog in kaosa. In danes je več kot očitno, da mu te vloge ni bilo potrebno igrati.

Leta 2015 so se njegove težave z drogami vse pogosteje “selile” tudi na oder, kar pričajo mnogi posnetki njegovih nastopov, kjer so se oboževalci upravičeno spraševali, če je Weiland tako dober igralec ali pa je z njim nekaj hudo narobe. Decembra istega leta smo žal vsi dobili odgovor na to vprašanje; droge so nam vzele glasbenika z bogato zapuščino, neverjetno karizmo ter energijo, o kateri lahko mnogi samo sanjajo.

In zato tudi danes Scott Weiland ostaja večen.

In memorium: Freddie Mercury

Povezana slika

Freddie Mercury, legendarni frontman skupine Queen, je bil in ostaja glas ne samo svoje, ampak številnih generacij. Njegov edinstveni vokal, ki je segal celo do 5,5 oktave in spektakularni nastopi, na katerih je samozavestno razkazoval vse svoje talente, so ga upravičeno ponesli med zvezde ter celo do “vpisa” v zlato knjigo najboljših pevcev vseh časov. V drugi polovici 80. let je Freddie zbolel za “kugo 21. stoletja”, AIDSom, vendar je bolezen skrival pred očmi javnosti vse do leta 1991, ko je tudi podal uradno izjavo o svojem slabem zdravstvenem stanju. Le dan po tem je Freddie preminul, hkrati pa se je ironično pridobil nesmrtni status in postal legenda, ki še do danes ostaja nepresežena.

https://i0.wp.com/i.dailymail.co.uk/i/pix/2016/08/28/10/37A4A5A700000578-3762122-image-a-14_1472375330319.jpgFreddie se je rodil 5. septembra 1946 v mestu Stone Town, Zanzibar kot Farrokh Bulsara. Glasba ga je spremljala že od malih nog, med drugim je že pri sedmem letu starosti obvladal igranja klavirja, na angleški šoli, katero je obiskoval v Zanzibarju, pa je tudi pridobil svoj znameniti vzdevek Freddie. Zaradi težkih političnih razmer in izbruha revolucije je Freddijeva družina zbežala iz Zanzibarja in se preselila v angleško mestece Feltham v Middlesexu, tam pa je kot polnoletni mladenič začel študirati umetnost. Tekom študija se je vse pogosteje ukvarjal z glasbo in sodeloval v številnih skupinah (Ilex, Sour Milk Sea). Sčasoma je diplomiral iz grafičnega oblikovanja in skušal resneje zastaviti svojo glasbeno kariero. Freddie je sicer težko navezoval stike z ljudmi, saj je v družbi veljal za zelo sramežljivega in zadržanega, ponavadi pa je v krogu neznanih ljudi čutil močno nelagodje. A to ga ni oviralo, ko je po diplomi spoznal bobnarja Rogerja Taylorja, kitarista Briana Maya in basista Johna Deacona, s katerimi je ustanovil skupino Queen. Ime je izbral Freddie iz preprosta razloga; zvenelo je veličastno, epsko in prelomno. In točno takšen vtis je skupina želela pustiti pri ljudeh.

Povezana slikaQueen so neverjetno hitro postali uspešni in opozorili nase s spektakularnimi nastopi, nalezljivimi komadi, ki so se pogosto dotikali za tedanje čase provokativnih vprašanj o osebni svobodi, svojo formulo pa je še kakopak dodal Freddie s odrsko prezenco, ob kateri mu je občinstvo dobesedno jedlo iz roke. Sramežljivi fant iz Zanzibarja se je na odru naglo spremenil v samozavestno rock zvezdo z unikatnim vokalom, ekscentričnim obnašanjem ter neverjetnimi sposobnostmi komunikacije s publiko. Queen so vrsto let kovali uspešnico za uspešnico; mini rock opera Bohemiam Rhapsody, “navijaški himni” We are the Champions and We Will Rock You ter melodična oda seksualni revoluciji I want to be free še danes veljajo za glasbene presežke, seveda pa ne smemo pozabiti na še ostale klasike kot so Under Pressure (v duetu z enako karizmatičnim Davidom Bowiejem), Don’t Stop me Now, Somebody to Love, Killer Queen, Bicycle Race itd. Queen so živeli za občinstvo in občinstvo je živelo za Queen. Tudi sam May je povedal, da je veliko zaslug za uspeh skupine treba pripisati Mercuryju, saj je s svojim nastopom uspel navezati stik z vsakim obiskovalcem koncerta. V 70. in 80. letih so Queen s številnimi pomembnimi nastopi bili na vrhu sveta. Samo nekaj zgovornih številk; leta 1985 je skupina nastopila v Braziliji pred 300 tisoič obiskovalci, v angleškem Hyde Parku pa je številka poskočila na 150 tisoč, kar je bilo za tedanje čase neverjeten uspeh.

Rezultat iskanja slik za freddie mercury HIV

Mercury o svojem zasebnem življenju ni rad govoril, vendar je po drugi strani popolnoma brez zadržkov priznal, da je biseksualec in da se je tudi v obdobju največjih uspehov spuščal v razmerja z moškimi in ženskami za eno noč. Da se svoje “drugačnosti” ni niti malo sramoval, je razvidno tudi iz številnih pesmi, s katerimi je uspel razbiti marsikateri tabu o življenju homoseksualne skupnosti. Takšno razkritje je bilo za tedanje čase precej škandalozno in bi marsikaterega glasbenika stalo kariere, toda Freddie je uspešno kljuboval tem oviram in si celo povečal priljubljenost. Prav tako ni nikoli čutil potrebe, da bi se komu moral opravičevati za svojo biseksualnost, po drugi strani pa se z njo ni želel “šlepati” na lasteh uspeh, zato se tudi ni nikoli spuščal v vode LGBT aktivizma oz. boja za pravice istospolno usmerjenih. Ne zato, ker bi mu bilo vseeno, ampak zato, ker je menil, da njegovo delo nastaja popolnoma neodvisno od tega, če spi z moškimi ali ženskami.

Rezultat iskanja slik za freddie mercury aids newsOkoli leta 1986 so se v britanskih medijih začele širiti novice o tem, da je Mercury zbolel za virusom HIV, kar so tako on kot člani skupine Queen vztrajno zanikali. V istem času se je Mercury začel posvečati solo karieri in med drugim zapel nepozabna hita Barcelona z opersko divo Montserrat Caballe ter The Great Pretender. Queen so še vedno kovali uspehe, govorice o Freddijevem krhlem zdravju pa niso želele potihniti, še posebej ko se je leta 1990 s skupino pojavil na podelitvi nagrad BRIT vidno shujšan in nenavadno bled. Fotografije obsedenih paparacov, ki so več ur dnevno “patruljirali” pred njegovo hišo in ga celo fotografirali med odhodom iz bolnišnice, so prelile še vedno olja na ogenj “čenč” o tem, da Mercury umira. Med snemanjem novega albuma Innuendo je skupina posnela tudi videospot These are the days of our lives, ki velja tudi za zadnji nastop vse bolj utrujenega in fizično šibkega Mercuryja pred kamero. Znana je tudi anekdota o snemanju pesmi Show Must Go On, ko je Freddie kljub prepričevanju kitarista Maya, da je prešibkega zdravja za petje, izpraznil steklenico vodke in odpel celotno pesem v enem samem poskusu.

23. novembra 1991 je bilo vseh ugibanj konec; skupina je podala uradno izjavo o tem, da je Freddie Mercury zbolel za AIDSom in da je novico skrival pred ljudmi, ker je želel zaščiti tako svojo zasebnost kot tudi zasebnost njegovih najbližjih. 24 ur po objavi izjave je Mercury umrl na svojem domu v Kensingtonu, star komaj 45 let.

Rezultat iskanja slik za freddie mercury flag

“Kralj je mrtev.” so pisali mediji po njegovi smrti, kar pa ni držalo. Freddie Mercury je še vedno živ. Bil je večji od življenja in sami smrti je samozavestno zrl v oči, saj je verjel, da mu ne more priti do živega. Resda mu je vzelo telo, vendar pa ne duše. Freddie je postal legenda, zvezda na nebu, ki ne more ugasniti.  Freddie je bil mnogo več kot odličen pevec in karizmatični frontman; bil je personifikacija življenja. Tega naziva mu ne more vzeti nihče in četudi se preostali člani Queen trudijo ohranjati njegovo bogato zapuščino, je več kot jasno, da Freddieja ne more nihče nadomestiti.

Freddie je živ. V naših srcih.