Prazno podpisovanje

Rezultat iskanja slik za online petition

Skoraj vsak teden na spletu naletim na celo vrsto raznih peticij, katerih podpis (menda) zagotavlja spremembo tega ali onega. Spomnim se, da je svoje čase naokoli krožila spletna peticija o ločevanju cerkve in države, katero sem tudi sam podpisal v naivnem upanju, da bo morebiti prišlo do tega, kar smo mnogi podpisniki zahtevali. In kaj se je zgodilo? Nič. Cerkev se še vedno pridno vmešava v državne posle, njen vpliv pa se je v zadnjih letih kvečjemu okrepil, ne pa zmanjšal. Ob tem se mi poraja vprašanje; ali spletne peticije nosijo kakršnokoli težo ali pa gre zgolj za sredstvo, ki pri posamezniku ustvarja lažni vtis, da je storil nekaj koristnega, četudi se zgodi ravno nasprotno?

Rezultat iskanja slik za online petitionDa ne bo pomote; prepričan sem, da obstaja manjše število spletnih peticij, ki so dosegle svoj namen, toda velika večina jih je zgolj metanje fižola ob steno. Če povem nekoliko drugače; spletne peticije pripadajo gibanju, imenovanem slacktivism. Gre za nekakšno vrsto internetnega aktivizma, katerega se poslužujejo ljudje, ki bi radi dosegli družbene spremembe (nekateri iz iskrene želje, večina pa zgolj iz potrebe po futranju ega in samopravičniške drže) po liniji najmanjšega odpora in z najnižjo stopnjo tveganja. To so ljudje, ki so pripravljeni braniti svoja prepričanja zgolj s klofanjem po tipkovnicah, deljenjem povezav do člankov, ki se ujemajo z njihovimi pogledi ter klikanjem miške v iskanju zase primernih odgovorov. To je vse, kar od njih lahko pričakujete. To so ljudje, ki vam ne bodo krili hrbta ali ščitili vaše interese. To so egoistična bitja, ki vidijo zgolj zase in bodo kot prvo poskrbeli za svojo rit. Zato so spletne peticije zanje idealna rešitev; ne samo, da jim ni treba storiti praktično ničesar, tudi podpis s pravim imenom ni potreben, kar pomeni, da si pri tem opravilu praktično neviden.

In ko se boste naslednjič odločili podpisati kakšno spletno peticijo, si pred “velikim” korakom postavite dve vprašanji: “Koliko spletnih peticij sem že podpisal in kolikšen procent le teh je dosegel tisto, kar si je zastavil?”

Jih lahko preštejete na prste ene roke?

Advertisements

Je pri Šišku še kaj odprtega?

Rezultat iskanja slik za ŠTAJERSKA VARDA

Konec tedna so slovensko javnost pošteno razburili posnetki skupine zamaskiranih moških, oboroženih s sekirami in strelnim orožjem, ki se urijo v gozdovih. Kmalu se je izkazalo, da gre za resnično paravojaško skupino Štajerska varda pod vodstvom Andreja Šiška, predsednika stranke Zadinjena Slovenija in nekdanjega kandidata za predsednika RS. Šiško se zgovarja, da gre za “prostovoljno obrambno skupino svobodnih ljudi dežele Štajerske”. Tisti, ki Šiška poznamo, vemo, da gre za ne pretirano inteligentno osebnost, ki mu nasilje, širjenje nestrpnosti in hujskaštvo niso tuji, zato ne vem, če je pametno je takšnemu človeku zaupati obrambo katerikoli države.

Rezultat iskanja slik za ŠTAJERSKA VARDAIn kar je sprva izgledalo kot smešno paradiranje patetičnih gumpcev, ki so očitno preveč igrali Call of Duty: Modern Warfare, se je kmalu sprevrglo v resno grožnjo. Šiško v štajerskih gozdovih trenira lastno vojsko in živi v utvari, da je nad zakoni. To je priznal tudi sam, saj je v nedavni izjavi za javnost potrdil, da skupina nima prijavljenega orožja, saj po njihovih “naravnih” zakonih to niti ni potrebno. In če potrebujete še dodatno potrditev, da ne gre zgolj za šalo; Šiško je zagrozil policiji, da bo v primeru, če bo ta želela poseči v delovanje skupine, uporabil orožje. To, kar počne Šiško v gozdovih, je sprevrženo in nevarno. Očitno se vračamo v čase Miloševičeva in njegove “ne priznajem ovaj sud” mentalitete, ki so se kmalu spremenili v obdobje enega najbolj krvavih konfliktov na Balkanu in posledično tudi tragedij kot je pokol civilistov v Srebrenici. Tudi takrat je vsaka stran menila, da se bori za dobro ljudi. Tudi takrat so vsi verjeli, da bo nasilje rešilo konflikte, na koncu pa imamo od tega na tisoče mrtvih nedolžnih ljudi.

Rezultat iskanja slik za ŠTAJERSKA VARDA

Še bolj zaskrbljujoče pa je to, da so mnogi prepričani, da bo Šiško s svojo paravojaško tolpo začetnik t.i. “ljudske” vstaje, ki bo strmoglavila oblast in Sloveniji prinesla lepše čase. Seveda pa se bo Šiško pred tem še znebil vseh tujcev, gejev, lezbijk, “rdečkarjev” in praktično vsakogar, ki ne bo sledil njegovi volji. Šišku se ne gre za pravičnost in dobro družbe, ampak za militarizacijo družbe, kjer se bo vsak nesporazum reševal z nasiljem in ustrahovanjem. Slovenijo bi spremenil v divji zahod, kjer bodo recimo pogajanja ob sklepanju koalicijskih pogodb nadomestili strelski obračuni. Slovenijo bi spremenil v luknjo nepismenih, nerazgledanih in egocentričnih manijakov, ki bodo najprej streljali in šele nato postavljali vprašanja.

Povezana slika

Fascinacijo ljudi nad Šiškom sicer razumem; ljudstvo se je po vseh letih naveličalo praznih besed, kozmetičnega govorjenja in brezpredmetnega filozofiranja, v Šišku pa vidijo človeka dejanj, ki ne varčuje z ostrim jezkom in pove tisto, kar misli. Problem je zgolj v tem, da so njegova dejanja večkrat moralno zelo vprašljiva in neetična, da njegov jezik ne uspe dohitevati možganskih celic in da se večino časa obnaša, kot da komaj čaka na izbruh državljanske vojne. Z glorifikacijo Šiška in početja njegove vojske bo Slovenija podlegla ekstremizmu in ljudje bodo sčasoma vsako stvar v življenju reševali po vojaško.

Si res želite takšno državo za vaše otroke?

Joža Gola-Kost-In-Gulikoža

Jože Dežman in Jože Možina v oddaji Intervju

Minulo nedeljo je ogromno prahu dvignila oddaja Intervju, v kateri sta drug drugemu delila komplimente novinar Jože Možina, znan po pristranskem poročanju ter izrekanju zvestobe Janezu Janši, ter “zgodovinar Jože Dežman, prav tako znan po pristranskem razumevanju zgodovinskih dejstev ter izrekanju zvestobe Janezu Janši. Da je oddaja minila v poveličevanju / opravičevanju kolaboracije in demoniziranju partizanstva, ni treba poudarjati. Da je Dežman svoje kolege zgodovinarje zmerjal s “titioisti”, prav tako ne preseneča. Dežman je šel celo tako daleč in organizacijo Zvezo borcev “preimenoval” v Zvezo norcev. Tudi to ne predstavlja nobenega presenečanja; Dežman ni pretirano brihtna osebnost, zato so takšni nizki udarci zanj presežek intelektualnega dojemanja.

Rezultat iskanja slik za jože dežmanZa tiste, ki morebiti ne poznate Jožeta Dežmana; gre za pavlihastega zgodovinarja in političnega oportunista, ki se je specializiral za področje povojnih pobojev. Seveda ne z namenom, da bi dostojno pokopali njihove žrtve in dobili jasno sliko dogajanja v povojni Jugoslaviji, ampak da bi te izkoristil v namene opravičevanja koloboracije in poveličevanja tistih, ki so med 2. svetovno vojno prodali duši nacističnemu režimu. Da ne bo pomote; raziskovanje tako občutljivih in dolgo zamolčanih tem, kot so povojni poboji, je nujno. Nujno v smislu prikaza, kaj se zgodi, ko se oblasti zvrti v glavi in začne brutalno obračunavati z vsakomur, ki ne sledi njenim “dogmam”. In ravno zato, ker so povojni poboji tako občutljiva tema, je nujno da se je lotevajo politično nepristanski ljudje, katerih namen je razkrivati zgodovinska dejstva in gledalcu / poslušalcu / bralcu ponuditi objektiven in celovit vpogled v tako svetla kot temačna poglavja slovenske polpretekle zgodovine.

Rezultat iskanja slik za jože dežmanJože Dežman ni takšne vrste zgodovinar. Je človek, ki je del propagandnega trobila stranke SDS in njenega večnega vodje Janeza Janše. Je človek, ki izrablja odkrivanje povojnih grobišč za krepitev politične moči SDS in tistih, ki opravičujejo ali zanikajo kolaboracijo med 2. svetovno vojno. Je hud narcis, ki živi v prepričanju, da je daleč najbolj sposoben, razgledan in vsestranski zgodovinar v Sloveniji. Je človek, ki zase pravi, da je “razumevajoč” in “empatičen”, četudi vsakogar, s katerim se ne strinja, bombardira s primitivnimi žaljivkami. Je slab zgodovinar z vizijo, katero mu meglita politični fanatizem in oportunizem. Nenazadnje pa je tudi politični konvertit, ki svoje čase ni imel težave z izkoriščanjem privilegijev nekdanje skupne države, nato pa se je čez noč koristoljubno spreobrnil in začel lajati v rog nekdanjih goreči komunistov, ki so postali hvalenjezusi z alergijo na rdečo zvezdo.

_home_datadisk_arhiv_assets_transfer_images_web_201501_21_150129973-AR_1

Takšnih zgodovinarjev, kot je Dežman ne potrebujemo. Hočemo strokovnjake, ki bodo svoje delo opravljali nepristransko in profesionalno. Hočemo zgodovinarje, ki ne bodo zgolj marionete v rokah političnih veljakov. Hočemo zgodovinarje, ki imajo hrbtenico in katerih delo je namenjeno širjenju, ne pa oženju človekovih obzorij. Nenazadnje pa hočemo človeka, ki zgodovino ne dojema kot egocentrično sestavljanje LEGO kock, kjer gradiš svet tako, kot tebi najbolj ugaja.

Dežman je dokaz, da ti izobrazba ne more ponuditi širokega obzorja, če ga sam nisi pripravljen videti.

Internet Hepi Plejs

Rezultat iskanja slik za KELLY MARIE TRAN

Kelly Marie Tran, ki je trenutno najbolj znana po vlogi bojevnice Rose Tico v spektaklu The Last Jedi, je pred nekaj dnevni zaradi pogostih napadov spletnih nadlegovalcev izbrisala vse objave na spletnem omrežju Instagram. Njeno dejanje je znova sprožilo debate o ravni kulture na internetu, cyberhuliganstvu ter toksičnem fanatizmu med oboževalci franšize Star Wars, katere je omenjeni film TLJ iz takšnih ali drugačnih razlogov ujezil. Na tem mestu bi od mene pričakovali, da se bom prelevil v dežurnega moralista in začel pridigati o tem, kako moramo vse svoje moči usmeriti v bitko proti spletnim kretenom, ki nadlegujejo znane ljudi, jih obkladajo z rasističnimi / seksističnimi žaljivkami ter pošiljajo v pekel, ker so sodelovali pri nečem, česar sami ne odobravajo.

Rezultat iskanja slik za CYBERBULLYING

Tega seveda ne bom storil iz več razlogov. Prvi je ta, da se mi zdi malce smešno, da javnost skoči v zrak in začne debatirati o nevarnosti spletnega huliganstva in primitivizma šele tedaj, ko tarče postanejo zvezdniki, kot da pred tem ne bi obstajalo celo desetletje podobnih / hujših primerov. Nekaj statističnih podatkov; 35% ameriških najstnikov je bilo v zadnjih dveh letih podvrženih ustrahovanju preko interneta, tretjina le teh zaradi pritiska in pomanjkanja pomoči stori tudi samomor. Te številke se večino ljudi žal ne dotaknejo, so pa zato toliko bolj prizadeti ob novici, da je neka zvezdnica zaradi žaljivih komentarjev in nadlegovanja bila prisiljena izbrisati vse objave na Instagramu. Ali pa če nekemu režiserju za rojstni dan par debilov pošlje žaljiv tvit.

Povezana slikaSedaj pridemo do drugega razloga za mojo odrekanje politično korektnemu pridiganju; zvenel bom nekoliko surovo, vendar recimo bobu bob; vsakdo, ki meni, da je internet pravljični prostor z možnostjo negovanja konstruktivnih debat, bi si moral v žilo vbrizgniti konkretno dozo realnosti. Internet je že vrsto let pomilovanja vredna greznica različnih idiotov, katerim anonimnost omogoča, da se lahko brezskrbno petelinijo, žalijo vsakogar, ki jim pride naproti in si s tem pumpajo ego. S takšnimi osebki je praktično nemogoče navezati razumen dialog, saj si tega sploh ne želijo. Njihov edini cilj je bodisi ustrahovanje bodisi ustvarjanje občutka, da so nezmotljivi. Njih ne zanimajo druga mnenja, saj so prepričani, da imajo samo oni prav. Če potegnem črto; ljudje bi se morali zavedati, da je internet poln neprištevnih osebkov, ki morajo svoje frustracije nad življenjem izlivati preko žaljivih objav, edino zdravilo pa predstavlja ignoranca, v skrajnem primeru tudi blokiranje in prijava uporabnika.

Rezultat iskanja slik za bully game

Internet je prostor z mnogo koristnimi informacijami, hkrati pa tudi poligon za različne nesamozavestne osebke, ki iščejo smisel življenja v ustrahovanju drugih. Huliganstvo preko spleta je pereč problem, ki pa se ne začne in konča pri hollywoodskih zvezdnikih, katere na dolgi rok takšni incidenti ne prizadanejo, saj imajo za seboj horde oboževalcev in podpornikov. Tega pa večina žrtev omenjenega huliganstva nima in so ravno zaradi tega še bolj potrebni pomoči.