Iskanje zlorabljenega raja

Vid-1Minuli teden je v javnosti odjeknila novica o tem, da je evropska poslanka Tanja Fajon za svojo asistentko izbrala Špelo Han, sicer hčerko vodje poslancev SD, Matjaža Hana. Novica je še toliko bolj ironična, ker je bila Fajonova v preteklosti izredno kritična do tovrstnih oblik zaposlovanja, še posebej v stranki SDS. Seveda je razkritju sledilo neuspešno gašenje požara, ko je Matjaž Han zanikal vpletenost v sam proces hčerkinega iskanja zaposlitve in celo zagotovil, da Špeli njegovi priimek ni prav nič pomagal, ampak ravno nasprotno; zaradi njega je še težje prišla do službe. Ker kot vsi vemo; hčerke in sinovi vplivnih politikov nikoli ne dobijo službe po liniji najmanjšega odpora, ampak samo tisti, ki za seboj nimajo vplivnih mamic, očkov, tetk in stricev.

Če smo pošteni; Fajonova ima načeloma vso pravico, da si sama izbira sodelavce. Ima tudi to pravico, da si za sodelavko izbere Špelo Han, če ji ta pač ustreza. Če ima Špela zahtevane sposobnosti za opravljanje delovnega mesta, prav tako ne vidim nobenega problema. Navkljub temu pa me nihče ne bo prepričal, da Špelin priimek ni igral popolnoma nobene vloge pri izbiri primernega kandidata / kandidatke za službo in da je bila Fajonova pri svoji odločitvi popolnoma nepristranska in objektivna. Fajonova kot članica stranke SD za svojo asistentko izbere hčerko vodje poslancev SD, Matjaža Hana. Če resnično menite, da gre pri vsem skupaj samo za naključje, vam zavidam naivnost.

Sicer pa me zaposlitve družinskih članov pomembnih politikov po principu “veze-in-poznanstva” ne motijo toliko kot prepričevanja taistih politikov, da niso igrali nobene vloge pri iskanju njihovih služb. Lepo prosim, ne nas imet za bedake! Če si svoji hčeri pomagal do zaposlitve, tudi prav, ampak imej vsaj toliko pameti v glavi in molči o vsem skupaj, ne pa futrati javnost z nebulozami, katerimi itak le sam verjameš! Han je sicer šel še nekoliko daleč in v svojem pojasnilu med drugim razkril, da je njegova hčerka težje prišla do zaposlitve kot marsikateri drug iskalcev službe. Kaj res? Če je temu tako, potem me zanima, koliko časa je Špela preživela na Zavodu za zaposlovanje? Koliko prošenj za službo je poslala? Na koliko razgovorih je bila in kolikokrat so jo zavrnili? Hanova izjava tako ni zgolj patetični izgovor, ampak prav nesramno norčevanje iz aktivnih iskalcev zaposlitve, katerim se v življenju očitno godi bolje, ker se za seboj nimajo vplivnih očkov, mamic, stric in tetk. Resno… koga tukaj farbate?

Pri vsem skupaj pa je najbolj žalostno to, da verjetno nihče od vpletenih ne bo utrpel večje škode. Špela bo odpotovala s Fajonovo v Bruselj, Han bo še naprej vplivni član stranke SD, ljudstvo pa bo v tednu dni izbralo nov škandal za glodanje.

Pa dober tek!

Advertisements

Rekvijem za Zalo in Gašperja

Rezultat iskanja slik za ZALA IN GAŠPERLetošnjima slovenskima evrovizijskima predstavnikoma Zali Kralj in Gašperju Šantlu ni lahko. Najprej sta z zmago na EMI razdelila javnost – kar pravzaprav ni nič novega, saj smo glede zmagovalcev EME Slovenci vedno razdvojeni – in zdi se, da so mnogi dvojcu prav žlehtnobno privoščili, da bi na Eurosongu pogorela na celi črti. Sedaj, ko sta se s pesmijo Sebi uspela prebiti v finale, pa zlobni jeziki še vedno niso potihnili, temveč pričeli vleči novo lajno. Tokrat gre Slovencem na živce to, da se Zala in Gašper kljub odličnemu dosežku ne obnašata dovolj zvezdniško, evforično in orgazmično. Da ne skačeta v zrak od navdušenja in gledalcem razlagata, kako sanjski je Eurosong. Zala in Gašper nista dovolj kičasta, cirkusantska in osladna za takšno prireditev. Njun nastop je bil njima primerno minimalističen; stala sta na odru in odpela komad. A kje je šov? Kjer je razgaljena koža? Kje so plesne akrobacije? Smo Zalo in Gašperja plačali zgolj zato, da bosta stala na odru in pela?

Rezultat iskanja slik za ZALA IN GAŠPER

Dosedaj smo bili navajeni, da so slovenski evrovizijski predstavniki svojo izkušnjo vedno opisovali s superlativi. Vse je bilo božansko, čudovito, fantastično, sanjsko in oh-in-sploh nadpovprečno. Zala in Gašper tega nista storila; namesto veselja sta priznala, da sta že precej izmučena od evrovizijskega cirkusa in da komaj čakata, da gresta domov. Mediji so njuno izjavo kakopak servirali javnosti na svoj način, da je ta zvenela bolj šokantno in kontraverzno. Nekaj v stilu. “Poglejte ju, kakšne govorita. Na račun davkoplačevalcev se furata po svetu in za to nista niti najbolj hvaležna.” Na Twitterju se je pojavil cel kup šal na račun njunega pomanjkanja veselja ter zasanjanega pristopa do ustvarjanja glasbe in petja. Moja malenkost meni, da so nekateri komentarji šli čez mero dobrega okusa in da si duet ne zasluži tako žaljivega odnosa. Eno je, če vam pesem in vokal nista všeč, drugo pa je, da se začnete zaradi tega spuščati na osebno raven in ju žaliti.

Povezana slikaKar se pa njunega nastopa in odziva na uvrstitev v finale tiče; izzivam vsakogar, ki je na družabnih omrežjih najbolj pameten, da stopi na veliki evrovizijski oder in brezhibno odigra svojo pesem pred več tisočglavo množico, ki se bolj kot na glasbo lepi na kič in cirkusanstvo. In postavite se v kožo dveh mladih glasbenikov, ki se več kot očitno želita izražati zgolj s svojo glasbo, ne pa z izvajanjem cirkusa. Kako bi se počutili? Verjemite mi, da ne ravno najbolje. Zala in Gašper sta se na uvrstitev v finale odzvala tako kot bi vsakdo izmed nas, ko ugotovi, da je Eurosongu malo mar za glasbo, ampak samo za šov. Zato bi Zalo in Gašperja, ki sta stopila na oder in dejansko svojo pozornost namenila glasbi, njun pristop še bolj občudovati. Sredi evrovizijskega kiča je od nekod vzniknil mlad par, ki je s svojim zasanjanim popom in zadržanim nastopom dokazal, da je tisto, kar najbolj šteje, izključno glasba. Ju je zaradi tega treba obsojati?

Povezana slika

Moja malenkost 100% podpira Zalo in Gašperja in ne samo zato, ker ustvarjata unikatno, drugačno in nekonvencionalno pop glasbo, ki je iskrena in začinjena s prepričljivimi emocijami. Podpiram ju tudi zato, ker nista podlegla moči strupenih jezikov in glasnim zahtevam, da bi morala glasbo podrediti osladnosti in cirkusu. Ostala sta zvesta sama sebi, uspela izključno s svojim umetniškim izražanjem prepričati Evropo, da sta vredna pozornosti in s tem nonšalatno pokazala sredinca plehki glasbeni industriji, ki je že vrsto let prevladujoča “roka zakona” na Eurosongu.

Dvojcu pa želim veliko sreče na sobotnem finalu!

Greta, zgin domou!

Rezultat iskanja slik za GRETA activist

Včeraj so se širom po Slovenijo odvili protesti mladih v namene opozarjanja na vse slabše okoljske razmere in nečimrni odnos oblasti do reševanja le teh. Serijo uličnih protestov, ki so zajeli celotno Evropo, je sprožila 16 – letna Greta Thunberg, švedska okoljska aktivistka, ki se zavzema za zaustavitev globalnega segrevanja in negativnih klimatskih sprememb. Greta hkrati služi kot trden dokaz tistim, ki mlado generacijo podolgem in počez razglašajo za leno, zdolgočaseno, razvajeno in neperspektivno, katerih je popolnoma vseeno za prihodnost našega planeta. Seveda se na tem mestu poraja veliko vprašanje, kaj se bo z Greto zgodilo v prihodnje; bo zrasla v globalno gibanje, ki bo resnično začelo dosegati spremembe v svetu ali pa bo utonila v pozabo skupaj z ostalimi aktivističnimi modnimi muhami?

Povezana slika

Bojim se, da se glede na pretekle izkušnje zdi druga možnost bolj realna; spomnite se slovenskih študentov in dijakov, ki so pred dobrimi 15. leti na Črni sredi protestirali za svoje pravice, četudi na koncu od vsega skupaj ni bilo (skoraj) nič. Danes se verjetno večina prisotnih na protestih niti ne spomni, da je bila tam. Spomnite se tudi famozne kampanje Kony 2012, ki je leta 2012 sprožila medijski lov za Josephom Konyjem, vodjo uganske gverila, ki v svoje vrste novači tudi otroke in jih napeljuje k nasilju in posiljevanju civilnega prebivalstva. Kony je bil aktualen mesec ali dva, potem pa se je ljudstvo svojo pozornost preusmerilo drugam. Upravičeno se bojim, da bo nekaj takšnega doletelo tudi Greto, ki jo bo slej ko prej nadomestil nek drug aktivist.

Rezultat iskanja slik za GRETA protesti

Navkljub temu pa se moram obregniti ob odziv širše javnosti na včerajšnje proteste. Iste javnosti, ki mladim očita brezbrižnost, razvajenost in splošno lenobo. In glede na to, da so se mladi aktivirali in šli na ulice, bi pričakovali, da jih bo omenjena javnost podprla? Nak. Dobrodošli v Sloveniji, dragi moji. Dobrodošli v deželi shizofrenikov, ki mislijo eno, govorijo drugo in zraven počnejo še nekaj tretjega. Ko so mladi zavzeli ulice, je javnost preko tipkovnic skočila v zrak in začela na vse možne načine diskreditirati proteste; od izgovorov, da so njihova prizadevanja zaman, nizanja političnih zarot, ki je organizirala proteste za pranje možganov mladih, očitkov, da so dogodek mladi izkoristili za špricanje šole pa do objavljanja “lažnih” fotografij odvrženih smeti iz lanskega Martinovanja v Mariboru, češ da gre za posnetke iz včerajšnjega protesta. Namesto, da bi z mladimi stopili skupaj in jih podprli, se kakopak temu z vsemi štirimi upiramo.

Takšen odziv javnosti sicer ni nepričakovan; skoraj vsak protest v Sloveniji doslej je bil pospremljen s ciničnim norčevanjem iz tistih, ki so šli na ulice in diskreditacijo njihovega početja. Pripombe večinoma letijo iz ust prdcev srednjih let, ki so jih polna usta lažnega humanizma in solidarnosti, v resnici pa skrbijo zgolj za svoj vrtiček in potihem upajo, da bo sosedu crknila krava, da mu bodo potem lahko pridigali o tem, kaj je storil narobe.

Rezultat iskanja slik za PROTESTI V SLOVENIJI

Še najbolj všeč pa mi je argument v stilu: “Zakaj pa se borite za svoje pravice, a mislite, da je nam kaj boljše?” Z drugimi besedami; če sem jaz preveč len, nemotiviran in prestrašen, da bi se boril za boljše življenje, nima nihče od vas pravice, da to počne. Kje je logika? Ni je. Gre za klasično slovensko jamrarijo, kjer je treba vsakomur, ki štrli iz povprečja ali pa da je bolj aktiven od ostalih, nemudoma metati polena pod noge in utišati. Če smo mi luzerji, boš luzer tudi ti! Ne drzni se potegniti ven iz dreka, ker nisi nič posebnega. Ker si nula. Ker brez hinavščine in prilizovanja ne boš prišel daleč. Jebeš spremembe, skrbi za svojo rit, prodaj dušo kapitalu in izključi empatijo.

In potem se še čudimo, zakaj so mladi (bojda) leni in razvajeni?

 

Pustite “naše” pri miru

Rezultat iskanja slik za BORIS KOBAL

Po razkritju, da si je Boris Kobal zaradi “psihičnih težav” dobesedno izposodil delo nekoga drugega in ga prodal za svojega, ob tem fasal velik honorar in tako gledališču, ki je predstavo uprizarjalo kot tudi ljudem, ki so za njen ogled odšteli karto lagal v obraz, se je zgodilo nekaj… nenavadnega. V Sloveniji je v navadi, da se ob razkritjah goljufij, kraj ali še česa hujšega, zažene vse vik in krik, dežurni moralisti se zabarikadirajo v objem družabnih omrežij in izvajajo sodbe v imenu ljudstva (oz. vsaj tako oni mislijo), mnogi pa tudi škandale izkoristijo za politično masturbacijo v stilu “naši pa tega ne bi nikoli naredili.” A v primeru Kobala se je – kot že rečeno – zgodilo nekaj čudnega; dežurni moralisti, ki so sicer v prvih vrstah, ko je treba na sramotilni steber postaviti še tako majhen spodrsljaj njihovih političnih nasprotnikov, so se nenadoma spremenili v pacifiste. Nenadoma je splet poln pozivov, da je treba Kobala pustiti na miru, da je revež že dovolj trpel in da naj se nehamo obešati na njegovo napako.

Rezultat iskanja slik za BORIS KOBALAhm… Kobal je revež? Kakšen le? Revež, ki je na razpis za najboljše AVTORSKO delo prijavil plagiat in zanj pobastal več kot 10 tisoč evrov denarne nagrade? Revež, ki je zavestno lagal in umazal dostojanstvo ter trud vseh, ki so pri omenjeni predstavi sodelovalo? Revež, ki se je občintvu smejal v obraz, ko je to plačalo karto za ogled njegovega plagiata? In lepo vas prosim.. ne mi nabijat z izgovori o depresiji. Da smo si poplnoma na jasnem; depresija oz. kakršnakoli oblika psihične težave pahne človeka k sklepanju neracionalnih odločitev, vendar pa je pri Kobalu stvar bistveno bolj zapletena. Depresija je stanje, ko si naveličan življenja, ko se ti zdi, da vsaka stvar, ki jo narediš, ni vredna pol kile gnilih jabolk, ko se tudi sam sebi zdiš odveč in bi najraje kar izginil. Sigurno pa ni depresija stanje, ko nekomu ukradeš avtorsko delo, ga prevedeš, prijaviš na razpis, pobereš zanj zajetno vsoto denarja in lažeš ljudem v obraz, češ da obožujejo tvoje avtorsko delo. Kar se pa Kobalove finančne stiske tiče; ali je edini, ki se sooča s finančnimi težavami v Sloveniji? Prepričan sem, da je pri nas, kar se financ tiče, na tisoče ljudi in družin v bistveno slabšem stanju kot pa Kobal, vendar jim to ne dovoljuje, da bi šli recimo oropat banko ali pa nekoga zavestno ogoljufati.

Rezultat iskanja slik za KOBAL BORIS

In da ne bo pomote; nisem zagovornik tega, da se Kobala postavi na sramotilni steber in vanj leto dni meče gnile paradižnike. Ustvaril je plagiat, bil ujet na laži in zdaj za to plačuje visoko ceno. Nisem pa tudi zagovornik tega, da bi po dveh tednih, odkar je novica o plagiatu prišla v javnost, vso stvar pometli pod preprogo in se pretvarjali, da je vse v redu. Kobalov primer bi nam moral služiti v večni opomin, kaj se zgodi, če pustiš, da namesto dostojanstva in poštenja spregovorita denar in želja po instant uspehu. Me pa zanima, če bi bili omenjeni moralisti enako usmiljeni in razumevajoči do vsakogar, ki bi zagrešil podobno reč kot Kobal. Ali pa sta pogoj za empatijo zgolj slava in denar?