Joža Gola-Kost-In-Gulikoža

Jože Dežman in Jože Možina v oddaji Intervju

Minulo nedeljo je ogromno prahu dvignila oddaja Intervju, v kateri sta drug drugemu delila komplimente novinar Jože Možina, znan po pristranskem poročanju ter izrekanju zvestobe Janezu Janši, ter “zgodovinar Jože Dežman, prav tako znan po pristranskem razumevanju zgodovinskih dejstev ter izrekanju zvestobe Janezu Janši. Da je oddaja minila v poveličevanju / opravičevanju kolaboracije in demoniziranju partizanstva, ni treba poudarjati. Da je Dežman svoje kolege zgodovinarje zmerjal s “titioisti”, prav tako ne preseneča. Dežman je šel celo tako daleč in organizacijo Zvezo borcev “preimenoval” v Zvezo norcev. Tudi to ne predstavlja nobenega presenečanja; Dežman ni pretirano brihtna osebnost, zato so takšni nizki udarci zanj presežek intelektualnega dojemanja.

Rezultat iskanja slik za jože dežmanZa tiste, ki morebiti ne poznate Jožeta Dežmana; gre za pavlihastega zgodovinarja in političnega oportunista, ki se je specializiral za področje povojnih pobojev. Seveda ne z namenom, da bi dostojno pokopali njihove žrtve in dobili jasno sliko dogajanja v povojni Jugoslaviji, ampak da bi te izkoristil v namene opravičevanja koloboracije in poveličevanja tistih, ki so med 2. svetovno vojno prodali duši nacističnemu režimu. Da ne bo pomote; raziskovanje tako občutljivih in dolgo zamolčanih tem, kot so povojni poboji, je nujno. Nujno v smislu prikaza, kaj se zgodi, ko se oblasti zvrti v glavi in začne brutalno obračunavati z vsakomur, ki ne sledi njenim “dogmam”. In ravno zato, ker so povojni poboji tako občutljiva tema, je nujno da se je lotevajo politično nepristanski ljudje, katerih namen je razkrivati zgodovinska dejstva in gledalcu / poslušalcu / bralcu ponuditi objektiven in celovit vpogled v tako svetla kot temačna poglavja slovenske polpretekle zgodovine.

Rezultat iskanja slik za jože dežmanJože Dežman ni takšne vrste zgodovinar. Je človek, ki je del propagandnega trobila stranke SDS in njenega večnega vodje Janeza Janše. Je človek, ki izrablja odkrivanje povojnih grobišč za krepitev politične moči SDS in tistih, ki opravičujejo ali zanikajo kolaboracijo med 2. svetovno vojno. Je hud narcis, ki živi v prepričanju, da je daleč najbolj sposoben, razgledan in vsestranski zgodovinar v Sloveniji. Je človek, ki zase pravi, da je “razumevajoč” in “empatičen”, četudi vsakogar, s katerim se ne strinja, bombardira s primitivnimi žaljivkami. Je slab zgodovinar z vizijo, katero mu meglita politični fanatizem in oportunizem. Nenazadnje pa je tudi politični konvertit, ki svoje čase ni imel težave z izkoriščanjem privilegijev nekdanje skupne države, nato pa se je čez noč koristoljubno spreobrnil in začel lajati v rog nekdanjih goreči komunistov, ki so postali hvalenjezusi z alergijo na rdečo zvezdo.

_home_datadisk_arhiv_assets_transfer_images_web_201501_21_150129973-AR_1

Takšnih zgodovinarjev, kot je Dežman ne potrebujemo. Hočemo strokovnjake, ki bodo svoje delo opravljali nepristransko in profesionalno. Hočemo zgodovinarje, ki ne bodo zgolj marionete v rokah političnih veljakov. Hočemo zgodovinarje, ki imajo hrbtenico in katerih delo je namenjeno širjenju, ne pa oženju človekovih obzorij. Nenazadnje pa hočemo človeka, ki zgodovino ne dojema kot egocentrično sestavljanje LEGO kock, kjer gradiš svet tako, kot tebi najbolj ugaja.

Dežman je dokaz, da ti izobrazba ne more ponuditi širokega obzorja, če ga sam nisi pripravljen videti.

Advertisements

Internet Hepi Plejs

Rezultat iskanja slik za KELLY MARIE TRAN

Kelly Marie Tran, ki je trenutno najbolj znana po vlogi bojevnice Rose Tico v spektaklu The Last Jedi, je pred nekaj dnevni zaradi pogostih napadov spletnih nadlegovalcev izbrisala vse objave na spletnem omrežju Instagram. Njeno dejanje je znova sprožilo debate o ravni kulture na internetu, cyberhuliganstvu ter toksičnem fanatizmu med oboževalci franšize Star Wars, katere je omenjeni film TLJ iz takšnih ali drugačnih razlogov ujezil. Na tem mestu bi od mene pričakovali, da se bom prelevil v dežurnega moralista in začel pridigati o tem, kako moramo vse svoje moči usmeriti v bitko proti spletnim kretenom, ki nadlegujejo znane ljudi, jih obkladajo z rasističnimi / seksističnimi žaljivkami ter pošiljajo v pekel, ker so sodelovali pri nečem, česar sami ne odobravajo.

Rezultat iskanja slik za CYBERBULLYING

Tega seveda ne bom storil iz več razlogov. Prvi je ta, da se mi zdi malce smešno, da javnost skoči v zrak in začne debatirati o nevarnosti spletnega huliganstva in primitivizma šele tedaj, ko tarče postanejo zvezdniki, kot da pred tem ne bi obstajalo celo desetletje podobnih / hujših primerov. Nekaj statističnih podatkov; 35% ameriških najstnikov je bilo v zadnjih dveh letih podvrženih ustrahovanju preko interneta, tretjina le teh zaradi pritiska in pomanjkanja pomoči stori tudi samomor. Te številke se večino ljudi žal ne dotaknejo, so pa zato toliko bolj prizadeti ob novici, da je neka zvezdnica zaradi žaljivih komentarjev in nadlegovanja bila prisiljena izbrisati vse objave na Instagramu. Ali pa če nekemu režiserju za rojstni dan par debilov pošlje žaljiv tvit.

Povezana slikaSedaj pridemo do drugega razloga za mojo odrekanje politično korektnemu pridiganju; zvenel bom nekoliko surovo, vendar recimo bobu bob; vsakdo, ki meni, da je internet pravljični prostor z možnostjo negovanja konstruktivnih debat, bi si moral v žilo vbrizgniti konkretno dozo realnosti. Internet je že vrsto let pomilovanja vredna greznica različnih idiotov, katerim anonimnost omogoča, da se lahko brezskrbno petelinijo, žalijo vsakogar, ki jim pride naproti in si s tem pumpajo ego. S takšnimi osebki je praktično nemogoče navezati razumen dialog, saj si tega sploh ne želijo. Njihov edini cilj je bodisi ustrahovanje bodisi ustvarjanje občutka, da so nezmotljivi. Njih ne zanimajo druga mnenja, saj so prepričani, da imajo samo oni prav. Če potegnem črto; ljudje bi se morali zavedati, da je internet poln neprištevnih osebkov, ki morajo svoje frustracije nad življenjem izlivati preko žaljivih objav, edino zdravilo pa predstavlja ignoranca, v skrajnem primeru tudi blokiranje in prijava uporabnika.

Rezultat iskanja slik za bully game

Internet je prostor z mnogo koristnimi informacijami, hkrati pa tudi poligon za različne nesamozavestne osebke, ki iščejo smisel življenja v ustrahovanju drugih. Huliganstvo preko spleta je pereč problem, ki pa se ne začne in konča pri hollywoodskih zvezdnikih, katere na dolgi rok takšni incidenti ne prizadanejo, saj imajo za seboj horde oboževalcev in podpornikov. Tega pa večina žrtev omenjenega huliganstva nima in so ravno zaradi tega še bolj potrebni pomoči.

Splav – odločitev ali umor?

Rezultat iskanja slik za abortion

Do določenih problematik se znam jasno opredeliti, so pa tudi takšne, kjer naletim na zid in se spopadam z dvomi ter negotovostjo. Ena od teh je tudi pravica do splava, ki ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu, sproža burne razprave o tem, če se lahko ženska v primeru nezaželjene nosečnosti odloči za ta poseg ali pa bi morala otroka na vsak način obdržati. Vem, da kot priveligiran bel moški nimam pravice razpravljati o tej temi, ampak si bom vseeno dovolil krajše razmišljanje, katerega lahko sprejmete ali zavrnete.

Kakšen je moj odnos do splava? Enako preprost kot tudi zapleten. Splav je intimna stvar posameznika, v katero se nihče drug – tudi jaz – nima pravice vtikati. Hkrati zagovarjam, da bi morala vsaka ženska pred takšno odločitvijo temeljito razmisliti o tem, če je splav zanjo res najboljša opcija oz. če si tega resnično želi. Hkrati mora upoštevati morebitne psihične posledice, ki jih prinese takšna odločitev (obstajajo tudi ženske, ki so opravile splav in tega kmalu zatem obžalovale, občutek krivde pa jih je spremljal celo življenje). Če je ženska trdno odločena, da je splav edina rešitev in se zaveda posledic, potem nima nihče od nas pravice temu oporokati. Gre za njeno telo, o katerem lahko odloča sama.

Rezultat iskanja slik za abortion

Treba je upoštevati tudi to, da se ženske včasih znajdejo v situacijah, ko morajo opraviti splav, če želijo preživeti; od velike možnosti tvegane nosečnosti, notranjih poškodb, močnih deformacij zarodka itd. Nasprotniki splava večkrat govorijo o tem, da gre za umor nerojenega otroka, vendar kaj storiti v primeru, ko lahko nosečnost ogrozi življenje matere? Ali pa če ta recimo doživi prometno nesrečo in v njej izgubi otroka? Nenazadnje pa; upam si reči, da velika večina žensk ne opravi splava z nasmeškom na obrazu in brezbrižnostjo. Zato vpitje nasprotnikov, da se ženske s tem posegom spremenijo v serijske morilke otrok, prav nič ne pomaga že tako dovolj načetemu psihičnemu stanju nesojene matere. Sicer razumem, da nekateri splav definirajo kot “umor”, vendar nihče, niti zagovorniki (vsaj večina), ne trdijo, da gre za preprosto odločitev. In kakorkoli obrnemo, je zaključek isti; nihče od nas nima pravice, da se vtikamo v intimno življenje nekoga drugega.

Idealne rešitve pri tovrstni problematiki ni. Preventiva, ozaveščanje mladih o tem, kako preprečiti nezaželjeno nosečnost, socialna in psihična podpora mladim mamicam ter empatija so elementi, s katerimi lahko to težko situacijo olajšamo. A konec zgodbe je vedno isti; edini, ki si lahko lasti žensko telo, je ženska sama.

Državljanu K. se v glavi suka

Če ste v zadnjem letu dni na televiziji večkrat uzrli sikajočega starca z rdečo kapico, ki nastope pred kamero pomotoma dojema kot histerično udrihanje po šanku, potem ste najverjetneje imeli čast spremljati križarski pohod Vilija Kovačiča oz. državljana K., kot se sam rad imenuje. Pretežno desničarski aktivist in vodja društva Davkoplačevalci se ne damo že od najave amcibioznega vladnega projekta gradnje drugega tira med Divačo in Koprom protestira zoper njegovo realizacijo. V okviru tega je tudi uspel sprožiti kar dva referenduma, vendar se je v obeh primerih ljudstvo izreklo ZA gradnjo drugega tira in državljan K. je moral priznati poraz. Ups, se opravičujem… Vili ni nikoli priznal poraza, saj je tako prvič kot drugič napovedal pritožbo zoper rezultat referenduma in po vseh možnih medijih bentil čez domnevne nepravilnosti pri glasovanju, kršenja raznih pravic ter fantomskih stricih iz ozadja, ki naj bi prali možgane volivcev in jih zapeljali k sprejemanju napačnih odločitev.

Rezultat iskanja slik za vili kovačičObičajno skušam biti do ljudi z drugačnimi mnenji vljuden in razumevajoč, toda v primeru jeznega Vilija se ne morem znebiti občutka, da bi mu bolj kot ukvarjanje s politiko koristilo obiskovanje kakšnega strokovnjaka za mirnejše živce. Ne samo, da državljan K. vsakodnevno trosi neumnosti in ni zmožen podati nobenega argumenta, ne da bi od tem izpadel kot ostarel kolerik, bistveno hujše je to, da stric sploh ne razume politične ureditve države, kateri pripada in tiste, za katere se bojda zavzema (davkoplačevalce, namreč), obravnava kot bedake.  Kovačič je namreč že dvakrat uspel izsiliti razpis referenduma za temo, ki večino državljanov sploh ne interesira, hkrati pa je v obeh primerih izrazil nezadovoljstvo nad končnim izidom, kateremu je sledila zahteva, da se referendum razveljavi. In ravno tu se postavlja najbolj absurdno vprašanje; zakaj Kovačič vse svoje moči vlaga v izpeljavo referenduma, če potem njegov rezultat razglasi za nelegitimen? Zakaj Kovačič od državljanov zahteva, da se udeležijo referenduma in izrazijo svojo voljo, če te sploh ne upošteva? Zakak Kovačič zapravlja svoj in naš dragocen čas z referendumi, za katere že vnaprej ve, da bodo neuspešni in da jih bo razveljavil? Ali ni skrajno idiotsko, da človek, ki predstavlja davkoplačevalce, brezglavo zapravlja njihov denar za referendume, na katerih želi izsiliti zgolj svojo voljo? Je to zate demokracija, državljan K.?

Rezultat iskanja slik za vili kovačič

Kovačič si je celotno državo vzel za talko. Postavil se je v kožo človeka, ki izsiljuje državljane in jim obljublja, da jim bo dal mir šele takrat, ko bodo klonili njegovi volji. V normalni državi bi takšnim osebkom že zdavnaj pokazali vrata, pri nas pa se jih žal še naprej tolerira ali celo podpira. Kovačič je v političnem smislu sprevržena osebnost, ki ne razume najbolj osnovnih pojmov demokracije in deluje kot razvajen otročaj, ki se trmasto meče po tleh ter cmeri, dokler mu starši naposled ne kupijo željene lizike.

Državljanu K. je pacient, mi pa njegove fobije.