Patch Adams (1998)

Rezultat iskanja slik za PATCH ADAMS 1998

Hunter Doherty “Patch” Adams je zdravnik, ki se je s svojimi nekonvencionalnimi metodami zdravljenja približal svojim bolnikom in jih med drugim tudi naučil, da je smeh več kot pol zdravja. Njegovo široko srce, plemeniti aktivizem, ki je vedno skrbel za ljudi, odrinjene od širše družbe in smisel za humor sta ga naredila legendarnega in več kot primernega za navdihujočo filmsko biografijo. Škoda le, da je Patch Adams, kjer naslovnega junaka odigra Robin Williams, vse prej kot biografija, ki bi resničnemu Adamsu lahko bila v ponos. Ravno nasprotno; Adams nad končnim rezultatom ni bil zadovoljen in večkrat javno izrazil, da film sovraži do dna duše. Tega mu niti najmanj ne moremo zameriti, saj je Patch Adams nesramno manipulativen in žaljiv zmazek, ki se niti ne trudi pokloniti svojemu portretirancu, ampak izkoristiti določene dele njegovega življenja za kreiranje za lase privlečene melodrame o bebcu z dobrim srcem, ki je svoje uspehe dosegal zgolj s srečo, lažmi in celo kršenjem zakona. Williamsov Adams ni zdravnik s srcem, ampak kronični lažnivec in šarlatan, ki se prebija skozi življenje z retardiranimi komičnimi nastopi, manipuliranjem z ljudmi okoli sebe ter žaljivim prepričanjem, da se vsaka bolezen na tem svetu pozdravi s pokanjem šal. Film v svoji manipulativni drži kakopak ne zanemari enostranskega kritiziranja zdravstva, kjer je vsako, ki se ne strinja z Adamosovimi metodami, karikaturni brezsrčni zlikovec. In kar je še najbolj nesramno; film brez kančka slabe vesti izkoristi Adamosovo resnično tragedijo ob izgubi najboljšega prijatelja v namene vzpostavljanja prisiljene romance z žensko, ki v resnici ni nikoli obstajala. Končni rezultat vsega tega je film, ki se ne ozira na ves trud in trdo delo, ki ga je Adams vložil v svojo kariero, ampak nesramno izkoristi njegovo zgodbo za serviranje čustveno manipulativne in klišejske drame. Ena najslabših filmskih biografij vseh časov.

Ocena 1

Advertisements

Sleepaway Camp (1983)

Rezultat iskanja slik za sleepaway camp 1983

Sleepaway Camp spada v kategorijo za 80. leta značilnih slasherjev, ko so bili najstniki na vsakem koraku terorizirani s strani besnega (in ponavadi zamaskiranega) serijskega morilca. Opravka imamo z mularijo, ki preživljajo počitnice v poletnem kampu ob jezeru in kmalu po njenem prihodu se začnejo dogajati brutalni umori, k temu pa dodajmo še razvajene najstniške lepotičke, introvertirano dekle, ki se ne želi kopati in je sramežljivo v bližini fantov ter kakopak frajerje, ki zganjajo lumparije vzgojiteljem s slabimi živci. Sliši se kot film z velikansko zbirko klišejev in lagal bi, če rečem, da temu ni tako. Že od uvodnega kadra naprej je namreč jasno, da je Sleepaway Camp film, ki ga ne smemo jemati preveč resno. Na veliko srečo se tudi sam film ne jemlje resno in se nesramno razkazuje kot kopija klasik tipa Friday The 13th in Halloween. A ta razigranost in cenenost sta del šarma, ki ga film izžareva; igralski naturščiki s svojo lesenostjo delujejo bolj iskreno kot najbolj naštudirani igralci, film postreže z nekaj presenetljivo efektivnimi trenutki suspenza in končni preobrat je nekaj, kar bo gledalce venomer razdvajalo med tiste, ki bodo preobrat sprejeli in tiste, ki bodo rekli, da je zgolj nepotreben šok učinek za že tako dovolj pozabljiv izdelek. Odločitev je vaša.

Ocena -4

Romeo + Juliet (1996)

Rezultat iskanja slik za romeo and juliet 1996

Četudi dela Williama Shakespearja veljajo za literarne klasike, jih je bilo že od nekdaj težko pretvoriti v gledljivo filmsko adaptacijo, še posebej zaradi specifičnosti jezika in metaforičnosti, ki bi se sodobnemu gledalcu zdela preveč teatralna in za lase privlečena. Zanimivega eksperimenta se je lotil avstralski režiser Baz Luhrmann in vsem znano ljubezensko tragedijo iz Verone, ki v ospredje postavlja dve sprti družini in njuna mlada ljubimca Romea in Julijo, postavil v moderno okolje nove Verone, zaznamovano s hip hop glasbo, neonskimi lučmi, pištolami in modnimi oblekami, pri tem pa je ohranil izvorno Shakespearjevo besedilo. Romeo + Juliet je film, ki že v uvodnih minutah s predstavitvijo likov, zapakirano kot filmski napovednik, nakaže, da premore ogromno stila in ta občutek gledalca nikoli ne zapusti. Luhrmannova vizija Romea in Julije je vizualno atraktivna, občasno načičkana in kičasta, zvočno zaznamovana z bučno moderno pop glasbo in pospremljena s čudovito fotografijo. Strinjamo se, da film premore ogromno stila, toda bistvena je tudi vsebin in tudi tu Romeo + Juliet ne razočara, saj postreže s prepričljivo kemijo med glavnima igralcema Leonardom DiCapriom in Claire Danes, ki izvrstno upodobita tragični par za novo generacijo ter z ravno pravšnjo mero romance, akcije in humorja. Igra je na trenutke nekoliko teatralna, toda na srečo ima Luhrmann na svoji strani kompetentne igralce, ki svoje delo opravijo brez težav. Specifični stil sicer ne bo prepričal vsakega gledalca, toda Romeo + Juliet predstavlja močan most med klasičnim in modernim medijem literature in filma.

Ocena 4

Sleepers (1996)

Povezana slika

Sleepers bi lahko imenovali kot film, posnet po resnični zgodbi, ki uradno ne obstaja. Njegova zgodba je namreč povzeta po avtobiografskem romanu Lorenza Carcaterre, ki ga naj bi napisal na podlagi lastnih izkušenj preživljanja znotraj zidov popravnega doma za mladoletne prestopnike. Film režiserja in scenarista Barryja Levinsona je razdeljen na dva dela; v prvem spremljamo skupino navihanih štirih fantov iz New Yorka, ki nekega poletnega dne ušpičijo vragolijo, zaradi katere so obsojeni na leto dni prestajanja kazni v popravnem domu, kjer so podvrženi ustrahovaju, brutalnemu nasilju in spolnim zlorabam s strani paznikov. Ko fantje odrastejo, skušajo travmatično preteklost pustiti za seboj, vendar se kmalu znajdejo sredi sodnega procesa, ki od njih zahteva, da se znova soočijo s svojimi najglobjimi demoni. Sleepers najbolj zasije v prvi polovici z avtentično rekonstrukcijo dveh plati odraščanja v zloglasnem okolišu Hell’s Kitchen; na eni strani brezskrbna poletja, lumparije in pristni tovariški odnosi med vrstniki, na drugi strani pa nasilje, korupcija in surov boj za preživetje. Film postane še bolj brutalen ob nazornem prikazu sistema v popravnih domovih, ki je še toliko bolj boleč, saj Levinson brez cenzure zareže v nekatere občutljive teme (pedofilija, sadizem, nasilje nad mladimi). Škoda le, da zgodba v drugi polovici, ko spremljamo sodni proces, izgubi dinamiko in z izjemo izjemo provokativnega razpleta film postane nekoliko predvidljiv in nezanimiv, če ga primerjamo s prvim delom. Igralska zasedba svoje delo opravi v skladu s pričakovanji z izjemo Kevina Bacona v vlogi psihopatske paznika, ki ukrade vsak prizor, v katerem se nahaja. Sleepers je neenakomeren film, ki resda ne izkoristi svojega celotnega potenciala, vendar je kljub temu vreden večkratnega ogleda že zaradi zrelega obravnavanja tistih platih življenja, ki jih pogosto spregledamo.

Ocena 4