Twin Peaks: 10 najboljših scen

Tisti, ki redno prebirate ta blog, verjetno veste, katera je moja najljubša nadaljevanka. Nadaljevanka vseh nadaljevank.. Nadaljevanka, ki je (trenutno) v mojih očeh nepresežena. Govora se je seveda o misteriju, imenovanem Twin Peaks. Četudi je nadaljevanka za seboj (zaenkrat) pustila zgolj tri sezone ter film Fire Walk With Me in doživela krepke vzpone in padce, vsaj kar se tiče ravni kvalitete, je hkrati tudi polna legendarnih scen, ki niso pustile močan pečat samo pri oboževalcih, ampak tudi spremenile kolesja televizijske zabave. Twin Peaks morebiti ni bila prva serija, ki je poskušala združiti elemente kriminalke, misterija, romance, TV limonade, komedije, grozljivke in celo znanstvene fantastike, pa vendar je bila ena od tistih, ki jih je uspešno združila v nekaj, kar gledalec zlepa ne pozabi. In tokrat bomo osvežili spomin na deset scen, ki so meni osebno najbolj ostale zasidrane v spominu, hkrati pa sem tudi mnenja, da so nekatere pomembno vplivale na položaj nadaljevanke v popkulturni zgodovini.

10. Katerega leta smo? (The Return, 18. epizoda)

3. sezona nadaljevanke je bila – z eno besedo – naporna. Naporna tudi za najbolj goreče oboževalce Twin Peaksa, saj jo je njen ustvarjalec David Lynch pilotiral s hkrati občudovanja vredno kot tudi nadležno trmoglavostjo, pogosto pa je pri gledalcih preizkušal nivo njihove potrpežljivosti. Navkljub temu pa ni nihče pričakoval, da bo Lynch sezono zaključil z – milo rečeno – naravnost zastrašujočim in skorajda travmatičnim epilogom, ob katerem so se vsi gledalci zmedeno praskali po glavi. FBI agent Dale Cooper, sedaj ujet v neki bizarni alternativni resničnosti, po viteško odpelje Lauro Palmer (zdaj z imenom Carrie Page) nazaj v Twin Peaks k njenim staršem, toda tam na svojo grozo ugotovi, da Twin Peaks, kot ga je poznal, ne obstaja več. Hiša Laurinih staršev pripada popolnoma drugi osebi, ime Laura Palmer v tem svetu predstavlja neznanko, vendar pa se tik pred koncem napol komatozna Carrie prebudi iz nekakšnega transa in iz sebe spravi značilen Laurin krik groze. Kaj točno se je zgodilo? Interpretacij te scene je toliko kot je ljudi, ki so bili priča tej čudaški, skrivnostni in na momente že neprijetno srhljivi epizodi. In ravno zaradi tega jo je težko spraviti iz spomina. Tudi zaradi tega, ker je mojo malenkost travmatizirala za naslednje tri dni po ogledu.

9. Laura Palmer se zjoče v Bang Bang baru (Twin Peaks: Fire Walk With Me)

Lynch se je v celovečercu Twin Peaks: Fire Walk With Me želel pokloniti padli muzi Twin Peaksa, Lauri Palmer. Ta je bila tekom serije omenjena pogosto v kombinaciji s skritim življenjem odvisnice od mamil in prostitutke, večkrat pa smo bili priča tudi opisom njenega arogantnega, ciničnega in čudaškega obnašanja. Ravno zato je prizor iz filma, kjer Laura ob spremljavi balade Questions in the World of Blue vstopi v Bang-Bang bar, sede za mizo in glasno zjoče, toliko bolj pretresljiv, saj vidimo Lauro prvič takšno, kot je bila v resnici; žrtev tragičnih življenjskih okoliščin, zaznamovanih s sramom, odvisnostjo in predvsem slutnjo njene bližajoče se smrti. Lynch uspe brez odvečnih besed in zgolj s pomočjo otožne glasbe in odlične obrazne mimike Sherly Lee razbiti “mit” o Lauri Palmer in hkrati izpostaviti srčico filma; prikaz posledic, ki jih na človeku pustijo zlorabe in življenje v disfunkcionalni družini.

8. Posebni agent Dale Cooper prispe v Twin Peaks (The Great Northern, 1. epizoda 1. sezone)

Poleg Laure Palmer je osrednji lik nadaljevanke šarmantni, inteligentni in premišljeni posebni agent FBI Dale Cooper, ki ga odlično odigra Kyle MacLachlan. Ta se v pojavi v prvi epizodi nekje po pol ure in njegovi uvodni prizori so dovolj, da gledalec dobi začetni vpogled v njegovo psiho; fasciniran nad naravo, izredno premišljen, natančen in direkten, mojster komunikacije in profesionalnosti, hkrati pa sočuten in odprt, kar je še posebej razvidno v njegovem takojšnjem razvoju zavezništva s šerifom Trumanom. Verjetno ni nadaljevanke, ki ne bi v zgolj par minutah uspela predstaviti bistvo lika, ki bo pomembno vplival na razvoj njene zgodbe. Twin Peaks to nalogo opravi z odliko.

7. David Bowie in “dolgo izgubljeni” Phillip Jeffries (Twin Peaks: Fire Walk With Me)

Kadar je Twin Peaks v rokah Davida Lyncha, ste lahko prepričani, da boste kot gledalci pogosto zašli v slepo ulico in se vprašali: “Kaj točno sem sploh gledal?” To vprašanje je še kako na mestu po ogledu epizodnega nastopa legendarnega glasbenika Davida Bowieja v filmu FWWM, ko se ta za nekaj minut pojavi v pisarni FBI kot dolgo pogrešani agent Phillip Jeffries, ki je pred dvema letoma izginil neznano kam, sedaj pa se naj bi vrnil, ker naj bi vedel nekaj o Cooperjevi prihodnosti. Četudi so nekatere izrezane scene iz filma in 3. sezona občutno razjasnile prisotnost Phillipa Jeffriesa, je treba priznati, da je njegova predstavitev v FWWM še vedno eden od najbolj čudaških, navidez nesmiselnih in hkrati strašljivih trenutkov v zgodovini filma nasploh. Tudi zato, ker se scena začne odvijati iz dobesedno ničesar in tudi nikamor ne vodi, vse skupaj pa še dodatno zmedejo povsem naključno vstavljeni prizori likov iz zlovešče Črne lože s strašljivim pritlikavcem in BOBom na čelu. In četudi gledalci nimamo pojma, kaj se dogaja, prizor v nas zbudi zanimanje, saj je zmontirala tako prebrisano in kakafonično, da je že kar genialno.

6. Atomska bomba in rojstvo BOBa (The Return, 8. epizoda)

Osma epizoda tretje sezone je bila nemudoma po premieri razglašena za verjetno eno najboljših epizod v zgodovini ne zgolj Twin Peaksa, ampak televizije nasploh. Lynch se namreč tokrat popolnoma spusti iz vajeti, prekine tok zgodbe, ki poteka v sedanjost in nas odpelje v preteklost, natančneje v leto 1945, ko se med testnim preizkusom atomske bombe skozi velikansko eksplozijo odprejo vrata v naš svet, kjer svoje seme zla zasadi diabolični BOB. Celotna epizoda je en sam presežek, saj vsaj za eno uro ne postane zgolj še eno poglavje v seriji, temveč samostojni kratki film, Lynchev drzen eksperiment, ki nas v stilu Kubrickove klasike 2001: A Space Odyssey počasi popelje skozi nenavaden svet, katerega zaznamuje sicer klasični spopad med dobrim in zlim. Osma epizoda tretje sezone ni samo epizoda, ampak vizualna izkušnja, ki jo bodo cenili vsaki pravoverni oboževalci sedme umetnosti.

5. Cooperjeve sanje (Zen, Or The Skill To Catch A Killer, 3. epizoda 1. sezone)

Četudi je Twin Peaks že od prve epizode naprej razumljen kot nekoliko misteriozen in ekscentričen svet, je šele tretja epizoda gledalce dokončno prepričala, da vstopajo v – če citiram agenta Cooperja – svet, ki je enako skrivnosten kot tudi čudovit. Ko Cooper po napornem dnevu leže k počitku, se pred njim začnejo odvijati nenavadne sanje, v katerih se nahaja v rdeči sobi s plesočim pritlikavcem in umrlo Lauro Palmer, ki mu skuša razkriti identiteto njenega morilca. Cooperjeve sanje so nedvomno osrednji motiv celotne nadaljevanke, saj vključuje nekatere njene najbolj prepoznavne bombončke kot so vzvratno govorjenje, tla s cikcakastim črno-belimi motivi, rdeče zavese, črni usnjeni sedeži in prepoznavna skladba Dance of the Dream Man in kakopak Laura, ki z onostranstva narekuje sledi zmedenemu agentu. Z drugimi besedami; brez tega prizora Twin Peaks ne bi obstajal.

4. Pogreb Laure Palmer (Rest in Pain, 4. epizoda 1. sezone)

Pogreb Laure Palmer predstavlja prav poseben trenutek v nadaljevanki, saj bi ta moral biti tragičen in do določene mere tudi je, hkrati pa tudi komičen, še posebej, ko se globoko depresivni Leland Palmer teatralno vrže na krsto svoje hčerke, ko je ta počasi položena v zemljo. Ta prizor je pretresljiv, vendar pa hkrati nekoliko tragikomičen, še posebej, ko žena Sarah Lelandu zabrusi, naj ji ne dela scene vsaj na pogrebu. A ta scena je pomembna še zaradi enega odličnega momenta, za katerega poskrbi Laurin fant Bobby Briggs, ki vsem prisotnim na pogrebu zabrusi, da je edini resnični morilec dekleta celotno mesto, ki je vedelo, da je v težavah, vendar ni storilo ničesar. Ta kratek govor zadane v polno še posebej zato, ker Bobbyjeve besede perfektno zajamejo vzdušja navidez idiličnih mest, kjer se vsak briga zase, ob izbruhu tragedije pa drug drugega obtožujejo, da niso naredili dovolj, da bi to lahko preprečili

3. Slovo Dame s hlodom (The Return, 15. epizoda)

Twin Peaks je nadaljevanka z mnogimi všečnimi liki, toda pogosto nam je srce ukradla ekscentrična Dama s hlodom, ki jo je odlično upodobila žal že pokojna igralka Catherine E. Coulson. Ta je sicer hudo bolna nastopila v 3. sezoni nadaljevanke, sicer zgolj preko pogovorov s šerifovim namestnikom Hawkom, ki so zgolj napovedali neizbežno; njeno smrt. Ta se odvije pred našimi očmi v 15. epizodi na izredno poetičen, intimen in spoštljiv način; Hawk uslužbencem šerifove pisarne sporoči novico, da je Dama s hlodom legla k počitku, nakar se preselimo v gozd, kjer se v Daminem domovanju ugasnejo luči. Prizor je v svojem bistvu izredno preprosto, toda toplo slovo od priljubljenega lika.

2. Umor Maddy Ferguson (Lonely Souls, 7. epizoda 2. sezone)

Upam si reči, da je smrt Maddy Ferguson, sicer nečakinje Laure Palmer, bolj pretresljiva od Laurinega umora. Prizor, kjer Leland pod vplivom BOBa hladnokrvno umori Maddy, je že sam po sebi kaotičen in srce parajoč, toda tisto, kar bo gledalcu strlo srce, šele sledi; takoj po Maddyjinem umoru se dogajanje preseli v bar Bang Bang, kjer Cooper med glasbenimi nastopom doživi vizijo velikana, ki mu sporoči, da se je v mestu znova zgodil umor, nakar do Cooperja pristopi starejši možakar in mu izreče sožalje. V tistem trenutku se po celem baru kot nevidni virus razširi globoka žalost, kar je ob spremljavi skladbe The World Spins resnično srce parajoč prizor; Bobby Briggs, James, Donna in Cooper so vsi po vrsti žalostni, pa četudi ne vedo, zakaj. Najbolj pretresljivo pa je to, da vemo gledalci. Ker je umrla Maddy.

1. Laura Palmer vstopi v Belo ložo (Twin Peaks: Fire Walk With Me)

Twin Peaks slovi po tem, da pusti mnogo stvarih odprtih in le redkokdaj dokončno zaključi zgodbo določenega lika, a v primeru Laure Palmer se zgodi ravno to; potem ko smo v filmu priča njenemu okrutnemu umoru in groza preplavi naše telo, nam Lynch v zadnjih minutah nariše rahel nasmešek na obraz z ganljivim prizorom, kjer se Laura znajde v Beli loži, ob njej pa je njen angel varuh, agent Cooper. Laura sprva prestrašeno zre predse, nakar se začne jokati, vendar ne od žalosti, ampak naposled od sreče. Njena smrt, pa četudi je bila ta okrutna, je Lauri prinesla odrešitev; naposled je bila rešena trpljenja in zlorab s strani BOBa oz. očeta Lelanda in prvič v zgodovini nadaljevanke vidimo Lauro srečno in nasmejano. Ta prizor, ki traja dobre štiri minute, čudovito zaključi Laurino težko življenjsko pot in ji daje svobodo in ljubezen, po katerih je tako močno hrepenela, v onostranstvu. In četudi je FWWM depresiven film, se zaključi – recimo temu – na nekoliko optimističen način z zavedanjem gledalca, da je Laura naposled srečna.

Zvok, čas in skrivnosti v Beli Loži

Bolj ko se prebližujemo koncu tretje sezone nadaljevanke Twin Peaks, bolj smo gledalci prepričani, da se njena rdeča nit skriva v prvem prizoru prvega dela; govora je namreč o skrivnostnem pogovoru med Velikanom, prebivalcem Bele Lože in agentom Cooperjem kot ga vsi poznamo. Da bi zadeva postala bolj jasna, je potrebno razčleniti Velikanove stavke, ki morebiti služijo kot ključ do razrešitve mnogih skrivnosti, ki jih tretja sezona ponuja. Sedaj, ko je nadaljevanka pred ciljno črto in je gledalcem posredovala ogromno informacij, je omenjeni prizor moč interpretirati na več ravneh (nenazadnje je takšen tudi Lynchev način dela) in moja malenkost bo tokrat posredovala svoje videnje tega prizora, pri čemer seveda dopuščam možnost, da se popolnoma motim.

Kot prvo je treba poudariti, da se omenjeni prizor najverjetneje odvija v Beli Loži po koncu tretje sezone, to se pravi po tem, ko se Cooper zbudi iz “kome” in odide v Twin Peaks, da bi zaustavil svojega zlobnega dvojnika. Velja še opozoriti, da čas v Ložah ne poteka linearno, zato je iz Velikanove perspektive sedanjost lahko tudi prihodnost ali obratno. Kar mi dojemamo kot prihodnost, je torej za Velikana lahko nekaj popolnoma drugega. Na začetku samega pogovora Velikan nagovori agenta Cooperja in ga opozori na zvok, ki prihaja iz bližnjega gramofona. Čemu točno pripada ta zvok, je nemogoče določiti, vsekakor pa zveni kot prasketanje elektrike. Spomnimo, da elektrika predstavlja sredstvo, s katerim prebivalci Lož potujejo med svetovi. To lahko pomeni, da je Bela Loža v nevarnosti, saj je vanjo prodrla električna energija, znamenje prihoda sil Črne Lože. Ta srhljiva prerokba je potrjena tudi v nadaljevanju, ko Velikan poudari: “Zdaj se nahaja v naši hiši.” Kaj to pomeni? Morebiti to, da je zlobni Cooper s pomočjo elektrike vdrl v Belo Ložo. In ko ta del pogovora Velikan zaključi z opozorilom: “Zdaj ne smemo več govoriti na glas.”, je bolj ali manj jasno, da se v Beli Loži nahaja vsiljivec, ki ga je potrebno odstraniti. In ta vsiljivec je po vsej verjetno zlobni Cooper.

Nekoliko bolj zapleten je naslednji del pogovora, ko Velikan omeni številko 430, ki naj bi bila ključnega pomena za razumevanje dogajanja. Kaj točno označuje številka 430? Težko reči. Obstajajo interpretacije, da gre za čas sprožitve atomske bombe v Novi Mehiki, kjer je resda izpisan čas 5:29, vendar lahko špekuliramo, da je med Novo Mehiko in Twin Peaksom ena ura časovne razlike, kar pomeni, da je bomba (če sodimo po času v Twin Peaksu) eksplodirala uro prej, torej ob 4:29 oz. 4:30. Ta številka lahko označuje rojstvo zla, ki se je – kot smo že nekajkrat povedali – rodilo ravno z atomsko eksplozijo. S tem pa pridemo tudi do zadnjega dela uganke, ko Velikan omeni imeni Richard in Linda. O kom je govora? Najverjetneje o otrocih, katere je zaplodil zlobni Cooper med posilstvom Audrey Horne in tajnice Diane. Richard je kakopak Richard Horne, Linda pa je morebiti Dianina hčerka. Velikan tako opozori Cooperja na obstoj potomcev zlobnega Cooperja, katera je potrebno fizično odstraniti.

Če povzamemo; pogovor med Cooperjem in Velikanom služi kot simbolična vzpostavitev rdeče niti tretje sezone nadaljevanke Twin Peaks. Agent Cooper mora preprečiti vdor svojega zlobnega dvojnika v Belo Ložo in  ubiti njuna potomca Richarda in Lindo. To je poanta Cooperjeva povratka v Twin Peaks; dokonočno uničenje njegovega dvojnika.

Misterij Modre vrtnice

Besedna zveza Modra Vrtnica (The Blue Rose) je v povezavi s Twin Peaksom prvič omenjena v celovečernim filmu Fire Walk With Me med preiskavo umora Terese Banks v mestecu Deer Meadow. Agent Chester Desmond svojemu partnerju zgolj namigne, da je Modra vrtnica nekaj zelo pomembna, vendar ne on – še manj pa film – nikoli ne pojasnita pravega pomena za omenjeno besedno zvezo. Šele tretja sezona nadaljevanke dokončno izpostavi ozadje Modre vrtnice; gre za posebno skupino, ki je nastala v 70. letih v sodelovanju med FBI in ameriško vojsko po uradni ukinitvi tajnega projekta Modra knjiga (Project Blue Book), katerega namen je bil raziskovanje morebitnih izvorov nezemeljskega življenja. Skupina je pravzaprav nadaljevala z delom omenjenega projekta, kar pomeni, da se je osredotočala na razreševanje težavnih primerov s področja paranormalnega. Skupino so sestavljali ustanovitelj Gordon Cole, vodja Phillip Jeffries ter agenti Desmond, Dale Cooper in Albert Rosenfield.

Zgodovina skupine Modra vrtnica je zelo zapletena in polna nerazrešenih vprašanj, vendar pa hkrati razkrije povezavo med agentom Cooperjem in njegovim prihodom v mesto Twin Peaks. Slednje je zbudilo pozornost vlade v času Projekta Modra Knjiga, pri katerem je sodeloval tudi major Briggs in prišel na sled nerazložljivim signalom iz vesolja, ki naj bi izhajali iz okoliških gozdov. Okoli leta 1985 se je Briggs začel intenzivneje ukvarjati z iskanjem prostora, imenovanega Bela loža. Ta dejavnost je zbudila pozornost Cooperjevega nekdanjega partnerja Windoma Earla, ki je bil eden od ključnih članov pri Projektu Modra knjiga, v 2. sezoni nadaljevanke pa je prispel v Twin Peaks z namenom, da bi odkril tako Belo kot Črno Ložo, ki predstavljata vir neskončne moči. Leta 1987 se zgodi prvi večji pretres v skupini Modra vrtnica; agent Jeffries med preiskavo primera v Buenos Aiersu izgine neznano kam. Ista usoda doleti tudi preostala člana skupine: leto dni kasneje med preiskavo umora Terese Banks izgine Chester Desmond, agent Cooper pa med preiskavo umora Laura Palmer. Oba umora sta bila obravnavana kot “modri vrtnici” ravno zaradi njune močne povezave z nadnaravnim.

25 let kasneje se skupini pridruži mlada agentka FBI Tammy Preston, saj tako Cole kot Rosenfield potrebujeta njeno pomoč pri iskanju pogrešanega agenta Cooperja. Lahko bi rekli, da je ravno tretja sezona posredovala vse potrebne informacije o Modri vrtnici; gre za nekakšno predhodnico famoznih Dosjejev X, ki na zaupen način razrešuje primere, ki sežejo onkrat meja racionalnega. Prav tako pa je skoraj gotovo, da se bodo člani Modre vrtnice vračali v Twin Peaks, ki je mesto polno lepot in skrivnosti.