Nadaljevanka Twin Peaks je v 2. sezoni po razkriju morilca Laure Palmer počasi, vendar vztrajno izgubljala na vseh frontah; njen ustvarjalec David Lynch se je iz nezadovoljstva nad smerjo, v katero je serija krenila, distanciral od preostale ekipe, gledanost pa je zavoljo vse bolj nezanimivih in razvlečenih epizod vztrajno padala. Zato ni presenetljivo, da so za zadnje epizodo 2. sezone z naslovom Beyond Life and Death znova angažirali Lyncha, ki je po resnično dolgem času znova ustvaril tisto, kar lahko imenujemo PRAVI Twin Peaks. Ustvaril je nekaj, kar še danes mnogi razglašajo za nekaj najboljšega, kar je televizija sproducirala v zadnjih 25 letih. Ustvaril je eno najboljših epizod Twin Peaksa in nadaljevanki povrnil nekaj starega blišča, ki je bil že skoraj pozabljen.
V pričujoči epizodi se agent Cooper odpravi v samo osrčje zla; v zloglasno Črno Ložo, kamor je njegov nekdanji partner Windom Earle odpeljal Annie Blackburn, da bi se lahko z njo hitreje dokopal do nadnaravnih moči, po katerih hrepeni. Kar sledi, je moje razumevanje dogodkov, ki pa je seveda lahko zmotno; Cooper ob vstopu v drugo dimenzijo naleti na nekakšno čakalno sobo, ki jo dojemam kot vmesna postaja med Belo in Črno Ložo. Oba prostora po mojem mnenju simbolizirata Lynchevo videnje posmrtnega življenja, kjer Bela Loža predstavlja nebesa, Črna pa pekel. Cooper med sprehajanjem po hodnikih naleti na Windoma Earla, ki želi zamenjati njegovo dušo za odrešitev Annie Blackburn, kar vznemiri demona BOBa, ki ne dopusti, da bi lahko nek prišlek barantal za duše nedolžnih ljudi. Annie je odrešena zaradi Cooperjevega častnega dejanja, vendar pa se stvari za našega dragega agenta ne končajo najbolje. Ta namreč takoj zatem vstopi v Črno Ložo, kjer naleti na svojega zlobnega dvojnika (doppleganger), pred katerim želim pobegniti, vendar ga ta tik pred izhodom ujame. Iz tega sledi tragični zaključek; Cooper ni več Cooper, kot smo ga poznali. V zadnjem prizoru v kopalnici, kjer jezno trešči z glavo ob ogledalo pri umivalniku, namreč vidimo, da ga je obsedel demon BOB.
Čudovito strašljiva epizoda, ki pa je žal pahnila nadaljevanko na več kot 25. letni počitek.
Ocena 5
Škoda le, da se pričujoča epizoda ne ukvarja podrobneje s temi deli zgodbe in namesto tega skuša prepričati z že pošteno prežvečenimi komičnimi vložki Nadine, ki misli, da je najstnica ter lepotico, ki je zaradi svoje seksualnost že spravila enega moža v grob, drugi pa je… no, na “dobri” poti do tega. Sicer mi je vključenost lepotnega tekmovanja nekako smiselna (kar v pričujoči epizodi tudi obrazložijo), vendar je več kot očitno, da so ustvarjalci ta dogodek izkoristili za prizore poskakovanja v kratkih krilcih in zvijanja z boki. To je za nadaljevanko kalibra Twin Peaks vsekakor ponižujoče, vendar na srečo ta epizoda ne trči ob popolno dno, še posebej zaradi srhljivih zadnjih minut, ko Earle ugrabi Annie, sicer zmagovalko tekmovanja in jo odpelje proti zloglasni Črni Loži. Zakaj? Ker za vstop na to lokacijo potrebuješ osebo, ki pooseblja čistost, nedolžnost in tudi strah… in kdo bi bil bolj primeren za to kot nekdanja nuna Annie?
Epizoda z zloveščim naslovom The Path to The Black Lodge naposled potrdi Earleovo prisotnost v Twin Peaksu, četudi je to bilo jasno že v prejšnjem poglavju; Windom je v času sodelovanja pri projektu Modra Knjiga odkril lokacijo v gozdovih blizu mesta Twin Peaks, kjer naj bi bila prisotna ogromna nadnaravne energija, ki s seboj prinaša neslutene moči. Možakarja to odkritje pahne v obsedenost, sedaj pa je njegov edini cilj najti skrivni prehod oz. način prehoda v zloglasno Črno Ložo. Epizoda hkrati na prefinjen način opozori, da se mestu obeta nekaj strašljivega, kar je razvidno v prizorih, ko posamezne prebivalce (in celo Dooperja) doleti nekaj sekund trajajoče tresenje rok, kar je več kot očitno napoved, da je vpliv Črne Lože vse bolj očiten. To potrdi tudi zadnji prizor v epizodi, kjer vidimo roko morilca BOBa, ki seže v zunanji svet, v odsevu bližnje luže pa je moč opaziti znamenite rdeče zavese, ki so kakopak sestavni del Črne Lože.
Hkrati se Cooperjev odnos z Annie poglablja in to s seboj prinese tudi nevarnosti. Še več; ponovno se pojavi Velikan in Cooperja opozori, da se bo Annie znašla v nevarnosti, če ji bo Cooper izpovedal svojo ljubezen. Agent opozorila ne jemlje resno in prepusti strasti, da prevzame njegov razum. Pričujoča epizoda tudi na srečo konča romanco med Jackom in Audrey, čeprav na izredno osladen način, ob katerem je moja malenkost skorajda izgubila živce; Jack mora odpotovati v Brazilijo, ker so našli njegovega kolega mrtvega (oz. gre za cenen izgovor, da je lahko Billy Zane zapustil nadaljevanko), Audrey pa ga v zadnjem trenutku ustavi na letališču in prosi, če bi lahko z njim izgubila nedolžnost. Sicer mi je jasno, da se ustvarjalcem nadaljevanke ni več ljubilo ukvarjati z Jackovim suhoparnim likom, ampak lahko bi pokazali malce več motivacije in si izmislil kaj bolj primernega.
RAZGLEDANO 