
Prišli smo na konec poti. Zadnja epizoda tretje sezona nedaljevanke Twin Peaks je nekaj, kar težko opišem z besedami. Po mojstrsko zrežirani in z informacijami nabiti prejšnji epizodi, v kateri je Cooper odpotoval v preteklost, da bi preprečil umor Laure Palmer, se tokrat zgodi nekaj… drugega. David Lynch se je očitno v zadnjem trenutku odločil, da bo občinstvu, ki je pričakovalo ustrezen zaključek nadaljevanke, pokazal sredinca in stvari izpeljal po svoje na najbolj brutalen in neizprosen način. Ker verjetno nikomur ne bo povsem jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo v pričujoči epizodi, se bom znova prepustil špekulaciji in podal svoje vtise videnega; na kratko bi lahko rekli, da Cooper ni uspel preprečiti Laurinega umora in da se mu je “igračkanje” s spreminjanjem preteklosti pošteno maščevalo; Cooper pristane v nekakšni alternativni resničnosti, kjer Laura Palmer ne obstaja in kar je še huje, tudi on ni več oseba, kot jo poznamo. Cooper je sedaj resnoben agent, ki nima težav s streljanjem na civiliste in večino časa deluje še bolj zbegano kot v koži Dougija Jonesa. Kaj, hudiča, se je torej zgodilo?
Lynch z zadnjo epizodo ne ponuja jasnih odgovorov. Pravzaprav ne ponudi nobenega odgovora. V zadnjem poglavju nadaljevanke se namreč zdi, da je vse, kar smo spremljali do te točke, izginilo in v svetu, po katerem se sprehaja Cooper, ne igra pomembne vloge. Svet, ki smo ga spremljali v prvih treh sezonah, je zaradi Cooperjeve intervencije v preteklosti preprosto izginil. V tem svetu je Laura Palmer postala natakarica Carrie Page, ki živi v Odessi. V tem svetu je hiša zakoncev Palmer v lasti popolnoma druge osebe. V tem svetu je možno, da je Cooper v resnici Richard, katerega ime je omenil Velikan v prvi epizodi nove sezone, njegova tajnica Diane pa Linda, nekakšna priležnica, ki ga po noči precej bizarnega ljubljenja pusti prepuščenega samemu sebi. Tu se poraja pereče vprašanje; katera resničnost je “prava”? Je Richard ves ta čas zgolj sanjal, da je agent FBI Dale Cooper, ki raziskuje umor Laure Palmer v Twin Peaksu? Ali pa so Cooperja kaznovale nadnaravne sile, ker se je odločil spreminjati preteklost?
Zadnja epizoda je po svoje zelo “twin peaksovska”, saj vso svojo pozornost dvema ključnima likoma v nadaljevanki; Cooperju in Lauri Palmer. Slednja se na Cooperjevo pregovarjanje odloči oditi v Twin Peaks, da bi obiskala hišo svojih staršev, vendar tam dvojico pričaka že omenjeno neprijetno presenečenje; zakonca Palmer ne obstajata. In zadnji prizor, kjer se Cooper sprašuje, v kateremu letu se nahaja, je pospremljen s še enim usodnim preobratom; Carrie / Laura se ob pogledu na hišo Palmerjevih – ki to ni – nenadoma zdrami in zasliši glas svoje matere Sarah, nakar iz sebe izpusti grozljiv krik. To mogoče pomeni, da se je Carrie začela spominjati svoje preteklosti in da sta tako ona kot Cooper znova obsojena na potovanje med dimenzijami, izgubljena v času. Cooperjev povratek v preteklost ni prinesel pravzaprav ničesar dobrega. Laurin umor ni bil preprečen, je pa zaradi tega Cooper izgubil vse; življenje agenta FBI in celotno identiteto.
Po svoje je občudovanja vredno, da si je Lynch drznil enemu najbolj priljubljenih likov nadaljevanke nameniti tako žalosten konec, ki Cooperja pravzaprav znova pahne v stanje ujetosti. Prej je bil ujet v Beli Loži, zdaj pa je njegova usoda še toliko bolj tragična, saj je ujet v resničnost, kjer Dale Cooper ne obstaja. Da je finale ob premieri sprožil naval ogorčenja med oboževalci, ki niso dočakali srečnega konca za našega dobrega agenta Cooperja, verjetno ni treba posebej poudarjati.
Depresiven in provokativen zaključek kultne nadaljevanke.