Prišli smo na konec poti. Zadnja epizoda tretje sezona nedaljevanke Twin Peaks je nekaj, kar težko opišem z besedami. Po mojstrsko zrežirani in z informacijami nabiti prejšnji epizodi, v kateri je Cooper odpotoval v preteklost, da bi preprečil umor Laure Palmer, se tokrat zgodi nekaj… drugega. David Lynch se je očitno v zadnjem trenutku odločil, da bo občinstvu, ki je pričakovalo ustrezen zaključek nadaljevanke, pokazal sredinca in stvari izpeljal po svoje na najbolj brutalen in neizprosen način. Ker verjetno nikomur ne bo povsem jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo v pričujoči epizodi, se bom znova prepustil špekulaciji in podal svoje vtise videnega; na kratko bi lahko rekli, da Cooper ni uspel preprečiti Laurinega umora in da se mu je “igračkanje” s spreminjanjem preteklosti pošteno maščevalo; Cooper pristane v nekakšni alternativni resničnosti, kjer Laura Palmer ne obstaja in kar je še huje, tudi on ni več oseba, kot jo poznamo. Cooper je sedaj resnoben agent, ki nima težav s streljanjem na civiliste in večino časa deluje še bolj zbegano kot v koži Dougija Jonesa. Kaj, hudiča, se je torej zgodilo?
Lynch z zadnjo epizodo ne ponuja jasnih odgovorov. Pravzaprav ne ponudi nobenega odgovora. Kakšna je usoda Audrey Horne? Ne vemo. Zakaj je v 11. epizodi omenjeno, da je na črpalki Eda Hurleyja prišlo do streljanja? Ne vemo. Kakšne so nadaljne usode prebivalcev mesta Twin Peaks? Ne vemo. V zadnjem poglavju nadaljevanke se namreč zdi, da je vse, kar smo spremljali do te točke, izginilo in v svetu, po katerem se sprehaja Cooper, ne igra pomembne vloge. Svet, ki smo ga spremljali v prvih treh sezonah, je zaradi Cooperjeve intervencije v preteklosti preprosto izginil. V tem svetu je Laura Palmer postala natakarica Carrie Page, ki živi v Odessi. V tem svetu je hiša zakoncev Palmer v lasti popolnoma druge osebe. V tem svetu je možno, da je Cooper v resnici Richard, katerega ime je omenil Velikan v prvi epizodi nove sezone, njegova tajnica Diane pa Linda, nekakšna priležnica, ki ga po noči precej bizarnega ljubljenja pusti prepuščenega samemu sebi. Tu se poraja pereče vprašanje; katera resničnost je “prava”? Je Richard ves ta čas zgolj sanjal, da je agent FBI Dale Cooper, ki raziskuje umor Laure Palmer v Twin Peaksu? Ali pa so Cooperja kaznovale nadnaravne sile, ker se je odločil spreminjati preteklost?
Zadnja epizoda je po svoje zelo “twin peaksovska”, saj vso svojo pozornost dvema ključnima likoma v nadaljevanki; Cooperju in Lauri Palmer. Slednja se na Cooperjevo pregovarjanje odloči oditi v Twin Peaks, da bi obiskala hišo svojih staršev, vendar tam dvojico pričaka že omenjeno neprijetno presenečenje; zakonca Palmer ne obstajata. In zadnji prizor, kjer se Cooper sprašuje, v kateremu letu se nahaja, je pospremljen s še enim usodnim preobratom; Carrie / Laura se ob pogledu na hišo Palmerjevih – ki to ni – nenadoma zdrami in zasliši glas svoje matere Sarah, nakar iz sebe izpusti grozljiv krik. To mogoče pomeni, da se je Carrie začela spominjati svoje preteklosti in da sta tako ona kot Cooper znova obsojena na potovanje med dimenzijami, izgubljena v času.
Obstaja pa še ena razlaga; v prvi minuti zadnje epizode vidimo, kako se na novo “izdelani” Dougie Jones vrne k svoji družini. Ker je na las podoben Cooperju, se na tem mestu poraja vprašanje; je mogoče Cooper prevzel Dougijevo mirno družinsko življenje in Dougija poslal na izgubljeno tavanje po alternativni resničnosti? Moja malenkost meni, da je možno, vendar se hkrati zdi, da Richardovo / Cooperjevo tavanje po Odessi in vrnitev v Twin Peaks ne delujeta smiselno. Zakaj bi se Dougie, ki s Twin Peaksom in Lauro Palmer na noben način ni povezan, sploh trudil izpeljati takšen načrt? Meni se zdi, da je še najbolj verjetna interpretacija naslednja; Cooperjev povratek v preteklost ni prinesel pravzaprav ničesar dobrega. Laurin umor ni bil preprečen, je pa zaradi tega Cooper izgubil vse; življenje agenta FBI in celotno identiteto.
Po svoje je občudovanja vredno, da si je Lynch drznil enemu najbolj priljubljenih likov nadaljevanke nameniti tako frustrirajoče žalosten konec, ki Cooperja pravzaprav znova pahne v stanje ujetosti. Prej je bil ujet v Beli Loži, zdaj pa je njegova usoda še toliko bolj tragična, saj je ujet v resničnost, kjer Dale Cooper ne obstaja. Da je finale ob premieri sprožil naval ogorčenja med oboževalci, ki niso dočakali srečnega konca za našega dobrega agenta Cooperja, verjetno ni treba posebej poudarjati.
Depresiven in provokativen zaključek kultne nadaljevanke.
Ocena 5
Prav tako je razkrito, da je slepa ženska, s katero je Cooper komuniciral v 3. epizodi in je trenutno jetnica na šerifovem uradu v Twin Peaksu, v resnici prava Cooperjeva tajnica Diane in zdi se, da Lynch namerava odgovori na vsa večja vprašanja, ki so nas mučila skozi celotno sezono. Pravzaprav je Lynch izpeljal genialno potezo, saj nas je ves čas vlekel za nos, češ da je Cooperjeva edina misiji zaustaviti svojega zlobnega dvojnika, v resnici pa Lynch znova izkazuje globoko ljubezen do lika, ki na tak ali drugačen način zaznamuje Twin Peaks; Laure Palmer. Cooper se kot njen (bodoči) angel varuh vrne v preteklost, natančneje na noč, ko je dekle bilo umorjeno in v genialno zmontirani kombinaciji starih in novih posnetkov Lynch spomni, da je Laura ključ do razrešitve mnogih ugank. S tem pa pridemo do žalostnega spoznanja; če bo Cooper uspel preprečiti Laurin umor, bo s tem tudi nastopil dokončni zaključek nadaljevanke. Ob tem pa se še vprašajmo; kaj pa Teresa Banks? 
Za še bolj konkreten dokaz poskrbi Cooperjeva tajnica Diane, ki je bila prav tako posiljena, hkrati pa se izkaže, da je bolj povezana z nadnaravnim svetom Bele in Črne Lože, kot se zdi na prvi pogled. Tako kot Dougije je bila tudi ona poslana v resničnost z namenom, četudi se zdi, da je ves čas manipulirana s strani zlobnega Cooperja, ki je praktično pred vrati Twin Peaksa. Epizoda znova izpostavi motiv t.i. srebrne kroglice, katere namen je ustvarjati “kopije” resničnih ljudi (recimo temu dopplegängerje) pod vplivom sil Črne Lože. Zato tudi ni presenetljivo, da Cooper ob prebujanju iz kome prosi Mika, naj mu preda eno od kroglic, da bi “svoji” ženi in sinu vrnil pravega očeta Dougija Jonesa. Zanimivo je tudi spoznanje, da se je Cooper ves čas zavedal življenja z Betty in njenim sinom, zato je njihovo slovo toliko bolj ganljivo in pospremljemo z občutki, da se bo za naše junake vendarle vse dobro končalo.
6. epizoda je pravi nostalgični trip, pa četudi se večina dogajanja odvrti zunaj naslovnega mesteca. Vrnitev Dala Cooperja, pospremljena z ikonično glasbo Falling (naslovna pesem nadaljevanke) in nepozabnim citatom: “Jaz sem FBI.” ter repriza znamenitega plesa Audrey Horne, ki se zaključi z njenim moledovanjem možu Charliju, naj jo reši, čemu sledi par sekund trajajoči prizor, ki nakaže, da se Audrey nahaja pred ogledalom v nekem neznanem prostoru, sta najbolj nepozabna trenutka celotne sezone, saj dajeta gledalcu zadoščenje, da se je dolga pot do te točke v zgodbi vendarle splačala. Četudi ni povsem jasno, kaj se dogaja z Audrey, je očitno, da se tako ona kot Cooper prebujata iz “kome” in se počasi zavedata dogajanja okoli sebe. To seveda ni nobeno naključje; David Lynch se zaveda, da si dva najbolj priljubljena lika nadaljevanke zaslužita istočasni povratek.
15. epizoda povratka nadaljevanke Twin Peaks za uvod postreže z enim najbolj prisrčnih momentov v novi sezoni; Veliki Ed in Norma, ki sta tudi po vseh letih letih še vedno močno zaljubljena drug v drugega, dokončno premagata vse ovire in naznanita poroko. Gre za čustveno topel in ganljiv moment, na katerega smo verjetno čakali vsi oboževalci nadaljevanke, hkrati pa predstavlja edini drobec svetlobe v daleč najbolj mračni in depresivni epizodi te sezone. V nadaljevanju smo namreč priča surrealni mori zlobnega Cooperja, ki obišče famozno “trgovino” iz osme epizode(spomnimo; gre za kraj, v katerem se je manifestiralo zlo, sproženo z eksplozijo atomske bombe leta 1945) in naveže stik z agentom Phillipom Jeffriesem. Njun pogovor se vrti okoli ene največjih skrivnosti filma Fire Walk With Me; kdo je Judy? Spomnimo še enkrat: v filmu se Jeffries pojavi na uradu FBI in naznani, da se v pogovoru, ki sledi, ne sme omenjati Judy. Kdo je torej Judy? Pričujoča epizoda ne ponudi (vsaj zaenkrat ne) jasnega odgovora.
Enako razburljivo dogajanje je tudi v Twin Peaksu; šerif Truman, Hawk, Bobby in Andy se odpravijo na lokacijo, omenjeno v 9. epizodi, kjer so priča nenavadnemu pojavu na nebu, nekakšni črni luknji (gre za isto luknjo, ki je fascinirala Gordona v 11. epizodi), ki vase posrka namestnika Andyja. Ta pristane v staromodni različici Bele Lože in se sreča z Velikanom, ki mu razodene, da je prinašalec ognja. Kar sledi, je skoraj kratki film, v katerem je Andyju razkrita dvojna Cooperjeva identiteta, rojstvo Boba in pojav drvarjev kadilcev iz 8. epizode. Andy se potem vrne v realni svet, vendar nekoliko spremenjen. Moja malenkost mogoče vidi nekaj, česar ni, toda ko se Andy odloči zaščititi slepo dekle (iz 3. epizode, ki jo sreča Cooper na poti iz Bele Lože), najdeno v bližini skrivnostnega portala, sem za trenutek pomislil, da pred seboj vidim Cooperja, ki ščiti ranljivo Lauro Palmer.
V nadaljevanju epizode smo zopet priča čudaškemu obnašanju Sarah Palmer, ki v baru naleti na vulgarnega nadlegovalca, katerega odžene na njej “primeren” način; odstrani si del obraza (tako kot Laura Palmer v 2. epizodi), zagrozi možakarju in ga (na nek način) ubije. Verjetno ni treba več poudarjati, da je Sarah močno povezana z zloglasno Črno Ložo, prisotnost slednje pa je v tej epizodi moč zaznati v praktično vsakem kadru, še posebej zaradi zvokov brnenje električne enegije, nekakšnega goriva, ki silam Črne Lože omogoča potovanje med različnimi dimenzijami. Pred tem smo še priča enemu (skoraj) razkritju; James Hurley kot varnostnik v hotelu Benjamina Horna raziskuje izvor nenavadnega brnenja, ki ga je Ben s svojo tajnico slišal že v 7. epizodi, vendar pa smo pred tem še priča nenavadni zgodbi Jamesovega službenega kolega iz Londona, ki je najverjetneje prišel v stik z Belo Ložo in Velikanom, kateri mu je med drugim zaupal, da mora v last dobiti rokavico z nadnaravnimi močmi in odpotovati v Twin Peaks. To dodatno potrdi teorijo, da Twin Peaks in njegova okolica igrata pomembno vlogo v delovanju tako Črne kot Bele lože.