Finding Steve McQueen (2019)

Rezultat iskanja slik za finding steve mcqueen 2019

Finding Steve McQueen pripoveduje resnično zgodbo o skupini nepridipravov, ki je v začetku 70. let izvedla drzni rop in odnesla za 30 milijonov nelegalnih finančnih vložkov tedanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Osrednji lik je Harry, oboževalec filmske ikone Steva McQueena, ki se zaradi ropa znajde pod drobnogledom FBI, zato je prisiljen začeti novo življenje in skriti svojo pravo identiteto pred svetom. Vse to zveni kot nekaj, kar bi moralo gledalca nemudoma pritegniti, toda Finding Steve McQueen nikoli ne preseže ravni stilsko dovršenega, vendar pozabljivega in plitkega razvedrila. Z drugimi besedami; pričujoči film se obupano trudi biti enako skuliran, napet in zabaven kot Wrightov Baby Driver, zato ne preseneča, da nas konstantno bombardira s črnim humorjem, glasbenimi uspešnicami iz 70. let ter atraktivnimi avtomobilskimi pregoni, žal pa se kmalu izkaže, da razen tega ne zmore pokazati ničesar omembe vrednega. Zgodba je prikazana nelinearno, vendar hkrati nefokusirano ter z občutkom, kot da so njeni najpomembnejši deli pristali na tleh montažne sobe, o likih ne izvemo ničesar (še pri glavnemu junaku ne pridemo dlje od njegove obsedenosti z McQueenom) in nekje na polovici začne film kot celota postajati nekoliko dolgočasen. Finding Steve McQueen ni slab izdelek, se mu pa pozna, da bolj kot na vsebino prisega na stil. In pod besedo stil dojemamo predvsem imitiranje Baby Driverja.

Ocena +2

Advertisements

Stan And Ollie (2019)

Povezana slika

Stan Laurel in Oliver Hardy sta s svojimi nastopi kot duet Stan And Ollie v 30. in 40. letih postala ne zgolj kralja fizične komedije, ampak tudi eni največjih komičnih ikon 20. stoletja. Stan And Ollie gledalcu ponudi enako grenak kot sladek vpogled v topel in hkrati kompleksen odnos med obema igralskima velikanoma, hkrati pa ne želi slediti formuli klasične biografije, ki bi kronološko prikazala začetek njunega prijateljstva ter vzpon med zvezde komedije. Namesto tega se film začne v začetku 50. let, ko sta Laurel in Hardy že nekoliko pozabljena od Hollywooda in se v želji, da bi pridobila finance za nov film, preživljata z dolgimi turnejami po napol praznih gledaliških dvoranah, ves čas pa ju spremlja neprijeten občutek, da ju je povozil čas in da svet ne potrebuje več norčij Stana in Ollieja. Osrednji motiv filma je predvsem prikaz moči komičnega dueta na sama junaka, ki se na stara leta vse težje prenašata, hkrati pa drug brez drugega ne moreta. Navkljub žalostnemu ozadju je Stan And Ollie precej zabaven in očarljiv film v stilu Bohemian Rhapsody, ki glavna junaka noče prikazati v pretirano mračni luči, hkrati pa nikoli ne izpade preveč pokroviteljsko do njiju ali pretirano pockurano. Glavni adut filma pa se kakopak skriva v fenomenalnih predstavah Steva Coogana in Johna C. Reillyja, ki sta vizualno naravnost osupljivo podobna resničnima Laurelu in Hardyju, hkrati pa uspeta ujeti karizmatičnost in neprekosljiv komični timing dvojice, čeprav je treba priznati, da igralca najbolj zasijeta v resnih momentih, ki bodo gledalca spravili na rob solza. Stan And Ollie je film, ki se spoštljivo pokloni velikanoma komedije in jima nastavi ravno prav bridek kot očarljiv portret.

Ocena -5

Greta, zgin domou!

Rezultat iskanja slik za GRETA activist

Včeraj so se širom po Slovenijo odvili protesti mladih v namene opozarjanja na vse slabše okoljske razmere in nečimrni odnos oblasti do reševanja le teh. Serijo uličnih protestov, ki so zajeli celotno Evropo, je sprožila 16 – letna Greta Thunberg, švedska okoljska aktivistka, ki se zavzema za zaustavitev globalnega segrevanja in negativnih klimatskih sprememb. Greta hkrati služi kot trden dokaz tistim, ki mlado generacijo podolgem in počez razglašajo za leno, zdolgočaseno, razvajeno in neperspektivno, katerih je popolnoma vseeno za prihodnost našega planeta. Seveda se na tem mestu poraja veliko vprašanje, kaj se bo z Greto zgodilo v prihodnje; bo zrasla v globalno gibanje, ki bo resnično začelo dosegati spremembe v svetu ali pa bo utonila v pozabo skupaj z ostalimi aktivističnimi modnimi muhami?

Povezana slika

Bojim se, da se glede na pretekle izkušnje zdi druga možnost bolj realna; spomnite se slovenskih študentov in dijakov, ki so pred dobrimi 15. leti na Črni sredi protestirali za svoje pravice, četudi na koncu od vsega skupaj ni bilo (skoraj) nič. Danes se verjetno večina prisotnih na protestih niti ne spomni, da je bila tam. Spomnite se tudi famozne kampanje Kony 2012, ki je leta 2012 sprožila medijski lov za Josephom Konyjem, vodjo uganske gverila, ki v svoje vrste novači tudi otroke in jih napeljuje k nasilju in posiljevanju civilnega prebivalstva. Kony je bil aktualen mesec ali dva, potem pa se je ljudstvo svojo pozornost preusmerilo drugam. Upravičeno se bojim, da bo nekaj takšnega doletelo tudi Greto, ki jo bo slej ko prej nadomestil nek drug aktivist.

Rezultat iskanja slik za GRETA protesti

Navkljub temu pa se moram obregniti ob odziv širše javnosti na včerajšnje proteste. Iste javnosti, ki mladim očita brezbrižnost, razvajenost in splošno lenobo. In glede na to, da so se mladi aktivirali in šli na ulice, bi pričakovali, da jih bo omenjena javnost podprla? Nak. Dobrodošli v Sloveniji, dragi moji. Dobrodošli v deželi shizofrenikov, ki mislijo eno, govorijo drugo in zraven počnejo še nekaj tretjega. Ko so mladi zavzeli ulice, je javnost preko tipkovnic skočila v zrak in začela na vse možne načine diskreditirati proteste; od izgovorov, da so njihova prizadevanja zaman, nizanja političnih zarot, ki je organizirala proteste za pranje možganov mladih, očitkov, da so dogodek mladi izkoristili za špricanje šole pa do objavljanja “lažnih” fotografij odvrženih smeti iz lanskega Martinovanja v Mariboru, češ da gre za posnetke iz včerajšnjega protesta. Namesto, da bi z mladimi stopili skupaj in jih podprli, se kakopak temu z vsemi štirimi upiramo.

Takšen odziv javnosti sicer ni nepričakovan; skoraj vsak protest v Sloveniji doslej je bil pospremljen s ciničnim norčevanjem iz tistih, ki so šli na ulice in diskreditacijo njihovega početja. Pripombe večinoma letijo iz ust prdcev srednjih let, ki so jih polna usta lažnega humanizma in solidarnosti, v resnici pa skrbijo zgolj za svoj vrtiček in potihem upajo, da bo sosedu crknila krava, da mu bodo potem lahko pridigali o tem, kaj je storil narobe.

Rezultat iskanja slik za PROTESTI V SLOVENIJI

Še najbolj všeč pa mi je argument v stilu: “Zakaj pa se borite za svoje pravice, a mislite, da je nam kaj boljše?” Z drugimi besedami; če sem jaz preveč len, nemotiviran in prestrašen, da bi se boril za boljše življenje, nima nihče od vas pravice, da to počne. Kje je logika? Ni je. Gre za klasično slovensko jamrarijo, kjer je treba vsakomur, ki štrli iz povprečja ali pa da je bolj aktiven od ostalih, nemudoma metati polena pod noge in utišati. Če smo mi luzerji, boš luzer tudi ti! Ne drzni se potegniti ven iz dreka, ker nisi nič posebnega. Ker si nula. Ker brez hinavščine in prilizovanja ne boš prišel daleč. Jebeš spremembe, skrbi za svojo rit, prodaj dušo kapitalu in izključi empatijo.

In potem se še čudimo, zakaj so mladi (bojda) leni in razvajeni?

 

Welcome To Mercy (2018)

Rezultat iskanja slik za welcome to mercy

Welcome to Mercy je eden od tistih filmov, ki kar pride od nikoder in po ogledu pusti gledalca v objemu vprašanj, zakaj si izdelek ne zasluži večje pozornosti. Grozljivka, ki spretno vnaša elemente psihološkega trilerja in religiozne drame, v ospredje postavi mlado mamo samohranilko, ki na svojem telesu opazi “božje rane” oz. stigmate, zato poišče pomoč pri lokalnem duhovniku in nuni, njeno raziskovanje pa jo kmalu pahne v brezno travm iz preteklosti ter starodavnega prekletstva, ki visi nad njo. Welcome to Mercy se (vsaj večinoma) ne poslužuje žanrskih klišejev (bučna orkestralna glasba in nenadni skoki v kamero), ampak več časa nameni razvoju zgodbe, likov in mračne atmosfere, ki ne potrebuje veliko, da v gledalcu zbudi občutke nelagodja in strahu. Nobenih posebnih učinkov, CGI vrtiljakov in skakanja pred zelenim ekranom… film v ospredje postavi tisto, kar je mnogo dandanašnjih grozljivk pozabilo; pristno vzdušje, kompleksno zgodbo in like, s katerimi se lahko poistovetimo ali pa nam je zanja vsaj malo mar. Tudi tematika o tem, kako vera vpliva na človekovo psiho in kakšne posledice pusti na njegovih bližnjih, je vedno dovolj fascinantna, če jo v roke dobi prava ekipa ljudi z namenom, da posname grozljivko s pristno identiteto. Welcome to Mercy morebiti ne odkriva revolucije znotraj žanra grozljivk in tudi končni razplet ni ravno šokanten, toda navkljub nečemu že videni zgodbi je pričujoči film poslastica za ljubitelje dobrih strašljivk.

Ocena 4