William Golding: Gospodar muh

Rating: 2 out of 5.

Razlog, da se spravim k branju določenega literarnega dela, je predvsem zgodba in roman Gospodar muh britanskega pisatelja Williama Goldinga me je pritegnila ravno na tak način. Zgodba je namreč fantastično zastavljena; med izmišljeno atomsko vojno se skupina otrok znajde na samotnem otočku v Tihem oceanu in ustanovi svojo državo v malem. Tako izvolijo poglavarja, hodijo na lov za divjimi prašiči in brez nadzora odraslih uživajo v svobodnem življenju sredi divjine. Po nekaj tednih miru se življenje otrok drastično spremeni, ko ugotovijo, da na otočku niso sami in da jih ogroža nevidna “pošast“. Prisotnost sicer nikoli videne pošasti pahne otroke v vse večje konflikte in kmalu se razdelijo na dva tabora, napete razmere pa sčasoma prerastejo v pravo vojno za prevzem oblasti. Važni in gobezdavi želijo kontrolirati tihe in nesamozavestne, razumneži so utišani, divjaška narava otrok pa vodi v pogubo.

Golding s svojim romanom skuša drzno prikazati tragičen razvoj nedolžne otroške duše, ki iz sebe izvabi nekontrolirano jezo, željo po vladanju in primarno divjaštvo. Še bolj srce parajoče pa je dejstvo, da je bralec priča nasilju otroka nad sovrstniki in že omenjenemu barbarizmu (otroci v strahu pred pošastjo žrtvujejo enega od svojih vrstnikov), zaradi tega pa je roman še težje prebavljiv tudi za vsega vajene odrasle bralce. Delo odlikujejo čudoviti prizori narave navidez rajskega otoka, a to je nažalost tudi vse, kar mi je ostalo v spominu iz celotnega dela. Golding se namreč pretirano posveča portretiranju rajske narave, pri tem pa zanemari zgodbo, ki je v tem primeru – glede na to, kaj je avtor z romanom želel povedati – ključnega pomena. Drugače povedano; roman bi bil bolj učinkovit, če bi bil za polovico krajši in opustil nekatere sicer zelo poetične opise narave, ki zgolj prekinejo tok napete zgodbe. Nekatere bi lahko tudi zmotilo ogromno število nastopajočih, katerih dialogi se običajno izmenjujejo tako hitro, da nepozoren bralec kaj hitro izgubi orientacijo in s tem tudi zanimanje za sicer zanimivo zgodbo.

Gospodar muh seveda ni slabo delo, vendar mogoče se zdi, da se je avtor bolj posvečal sami formi besedila kot pa sami vsebini besedila in v primeru angažiranega dela – kar pričujoči roman nedvomno želi biti – bi moralo biti ravno obratno. Lepo napisan roman, toda brez prave substance.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s