Studio City ali ne biti

Nacionalka je v razsulu. Janša si jo je v slabih treh mesecih popolnoma podredil; menjave novinarjev, ukinjanje oddaj, ki bi bile morebiti preveč kritične do velikega vodje in njegove SDS sekte, kadrovske čistke, pritiski na novinarje, hujskanje k grožnjam in napadom na novinarsko svobodo in še kaj bi se našlo. Zadnji žebelj v krsto pa predstavlja “preobrazba” priljubljene tedenske oddaje Studio City, ki je bila v predvolilnem času za tri tedne izbrisana, sedaj pa se vrača na ekrane brez voditelja Marcela Štefančiča jr.-ja, kateremu niso podaljšali pogodbe. Seveda je jasno, v katerem grmu tiči zajec; Štefančič je oster in glasen nasprotnik Janševe oblasti in zato je bil po hitrem postopku izbrisan, da ne bi polnil hodnike nacionalke s preveč “svobodomiselnim” razmišljanjem.

Pa vendar nas klavrno stanje nacionalke ne bi smelo preveč presenečati. To, čemur smo priča sedaj, se je napovedovalo že več kot desetletje in v tem času je bilo postorjenega zelo malo, da bi se Janši preprečilo sistematično uničevanje vseh njemu nenaklonjenih medijev v državi. Janša, kot ga poznamo danes, se ni rodil včeraj. Tak je že od nekdaj in vsakič, ko se bo znova povzpel na oblast, bo še slabši. Ampak to očitno še ni kapnilo na pamet političnim strankam, ki mu nasprotujejo in civilni družbi, ki se še vedno oklepa podpisovanja neuporabnih spletnih anket, teatralnih nastopov na protestih in pisanja kvazijeznih pisem, s katerimi si Janša nonšalantno obriše rit. Zaradi mene lahko Rudi Rizman in Nika Kovač napišeta sto in eno protestno pismo, z livestreami vpijeta, da je treba nacionalko zaščititi in pozivata ljudi k podpisovanju peticij, ki itak ne dosežejo ničesar… Janši se – po domače povedano – jebe za vsa ta javkanja.

In ne bi rad zvenel škodoželjno, ampak nacionalka se je znašla v jami, ki si jo je sama skopala. Janša že vrsto let vodi vojno proti nacionalki s številnimi lažmi, podtikanji, manipulativnimi podatki, grožnjami s čistkami ter njemu značilnim ciničnim norčevanjem. Med drugim je bil Janša tisti, ki se je vrsto let hvalil, da ne plačuje RTV naročnine, nacionalka pa ga je navkljub temu redno vabila v informativne oddaje in na intervjuje in se pretvarjala, da problema ni. Drugi primer sta “novinarja” Jože Možina in Igor Pirkovič, sicer zvesta služabnika SDS sekte, ki vsakodnevno kršita novinarski kodeks, med ljudmi zavestno širita lažne novice in prirejene podatke, hkrati pa nacionalko javno obtožujeta, da je leglo t.i. tranzicijske levice. Tudi njiju ni doletela nobena kazen. Navkljub ostremu protestu javnosti je nacionalka s svojim molkom in nezmožnostjo ukrepanja pridno branila tako Možino in Pirkoviča, zaposleni pa so prav tako – verjetno v strahu pred izgubo službo – povečini molčali in dopustili, da sta kvazinovinarja nemoteno spreminjala informativni program v politično propagando. Morebiti je bila še najbolj kritična masa prisotna ravno v oddaji Studio City, vendar ta je bila premalo, da bi se zaščitila integriteta medijske hiše.

Da bo Janša uničil nacionalko, se je napovedovalo že dve leti in v tem času nam je bilo s strani, opozicijskih politikov in civilne družbe zagotovljeno, da ne bodo dopustili, da bi do tega prišlo. Kaj se je zgodilo na koncu? Janša si je v slabem mesecu dni podredil nacionalko in to brez večjega napora. In četudi je najlažje s prstom kazati na Janšo, bi ga jaz usmeril ravno proti omenjenim opozicijskim politikom, hipijevskim aktivistom in samovšečnim akademikom, ki se pred kamerami radi hvalijo, da so borci proti fašizmu, vendar pa ta v Sloveniji iz dneva v dan postaja močnejši in neobvladljiv.

Mogoče je prišel čas, da se spremeni strategija soočanja z omejenimi problemi. Mogoče je prišel čas, da si priznamo, da podpisovanje spletnih peticij in kolesarjenje okoli parlamenta s pišuko v ustih nima haska. Mogoče je prišel čas, da spoznamo, da nas naši vrli opozicijski politiki in opevani aktivisti ne bodo rešili, ker se preveč bojijo za svoje riti in privilegije. Ves čas vpijemo, da bi radi spremembe, po drugi strani pa se že deset let vrtimo v začaranem krogu blefiranja, pomanjkanja alternative in kronične odsotnosti samorefleksije. Če pa se komu ta način, ki smo ga ubrali dosedaj, zdi produktiven in da prinaša dobre rezultate, pa tudi prav.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s